UTRJEVANJE MESTA BREŽICE V 16. STOLETJU

Brežice leta 1529

1. Domnevni potek zahodne stranice mestnega obzidja prvič omenjenega leta 1329.

2. Domnevna lokacija JZ vogalnega mestnega stolpa, omenjenega v virih v 14. stol. Leta 1555 se omenja izgradnja novega Z zidu med SZ grajskim stolpom in starim mestnim zidom v dolžini 54 m, kateri je združil grad in mesto. Na podlagi te informacije je bila določena domnevna lokacija JZ kotnega mestnega stolpa.

3. Domnevna lokacija južnih mestnih vrat omenjenih leta 1354.

4. Domnevna lokacija JV vogalnega mestnega stolpa, omenjenega v 14. stol. Leta 1556 se omenja izgradnja novega V zidu med SV grajskim stolpom in starim mestnim zidom v dolžini 91 m, kateri je družil grad in mesto. Na podlagi te informacije je bila določena domnevna lokacija JV kotnega mestnega stolpa.

5. Potek vzhodne stranice mestnega obzidja omenjenega leta 1329 je delan na osebni domnevi.

6. Lokacija mestnega obrambnega jarka, omenjenega v literaturi in arheološko potrjenega v letu 2006. S črno je označena domnevna veličina in J predel jarka. Potek vzhodne stranice ni povsem jasen.

7. V virih se omenja J izpostavljen mestni stolp, katerega lokacija ni znana, se pa omenja stolp v atriju gradu pri gradnji novega gradu. Lahko da je atrijski stolp del starega gradu ali mestni izpostavljeni stolp okoli katerega je bil zgrajen grad.

8. Domnevna lokacija lesenega mostu in dvižnih vrat.

9. Leta 1825 so hiše na lokaciji označeni z rumeno barvo še vedno lesene, kar lahko nakazuje, da je bila tukaj zemlja še neutrjena zaradi zasutega obrambnega jarka. * V tem času je že večina hiš že zidanih.

Brežice leta 1538

1. Do leta 1538 je bil izgrajen SZ okrogli grajski stolp, kateri še ni bil povezan z ostalimi stolpi. Ta stolp je bil od štirih grajskih najverjetneje postavljen nazadnje.

2. Do leta 1538 zgrajen SV grajski stolp, kateri je bil z eno zunanjo stranico povezan z JV grajskim stolpom. Ta stolp je bil najverjetneje zgrajen prvi.

3. JV grajski stolp, povezan z zunanjima zidnima stranicama (5. in 6.). Ta stolp je bil najverjetneje postavljen drugi.

4. JZ grajski stolp z zidom povezan z JV grajskim stolpom. Ta stolp je bil najverjetneje pozidan predzadnje.

5. Zunanja grajska zidna stranica, katera povezuje stolpa 2. in 3.

6. Zunanja grajska zidna stranica, katera povezuje stolpa 4. in 3.

Brežice leta 1548

1. Leta 1548 se omenja izgradnja upravne stavbe. Točna lokacija ni znana. V virih se omenja preko ceste in med mestom in novim gradom.

2. in 3. Do leta 1548 so bili vsi štirje stolpi povezani z eno zunanjo zidno stranico.

Brežice leta 1550

  1. Leta 1550 se omenja izgradnja grajskih hlevov in rušenje mestnega stolpa. *Lokacija stolpa ni znana, a se lahko sklepa da je stal nekje na območju hlevov. 

Brežice leta 1554

1. Do leta 1554 je bila zgrajena prva etaža severne zgradbe brez strehe.

2. Do leta 1544 je bila zgrajena prva etaža zahodne zgradba brez strehe, katera se še ni stikala s S in J zidom.

Brežice leta 1555

1. Leta 1555 se omenja izgradnja novega zahodnega obzidja v dolžini 58 m višini, 5,6 m, debelini 1.5 m, utrjeno z 12 podporniki iz notranje strani obzidja, kateri je združil staro mestno obzidje z novim. 

2. Omenja se rušenje starega zidu.

3. Omenja se gradnja strehe S grajske stavbe.

4. Omenja se izgradnja strehe Z grajske stavbe.

5. Omenja se izgradnja V notranje zidne stranice.

6. Omenja se izgradnja J notranje zidne stranice.

Brežice leta 1556

1. Leta 1556 se omenja izgradnja novega JV mestnega obzidja, kateri je združil grad s starim mestnim obzidjem. Zid je bil dolg 91 m, visok 7,58 m, debel 1,89 m s kar 16 notranjimi podporniki, visokimi po 5,68 m, debelimi po 1,89 m. 

2. Omenja se gradnja obrambnega jarka pod mestnim obzidjem.

3. Zid zgrajen prejšnje leto v dolžini 58 m je bil povišan za 1,89 m 

Brežice leta 1557

  • 1. Poplavno območje Vrbine, katero se je uporabljalo za kmetijstvo.
  • 2. Stara struga Save.
  • 3. Grajski mlin se omenja leta 1563, ko je bil poškodovan zaradi poplave reke Save. V virih se omenja, da je stal pod gradom. Njegova točna lokacija ni znana. Risan je na podlagi zidane anomalije na zemljevidu Brežic iz leta 1807.
  • 4. Suh rečni rokav.
  • 5. Domnevno območje starega naselja Gradišče in lokacija starih grajskih njiv.
  • 6. Domnevna lokacija starega mestnega stolpa. Leta 1354 se omenja stolp med južnimi mestnimi vrati in starim gradom. Leta 1653 se omenja izgradnja nove strehe na stolpu sredi grajskega dvorišča. Stolp je umeščen glede na skicni izris kastelologa Igorja Sapača. Vsaka stranica je obrnjena proti dostopni smeri treh križišč in je delan na osnovi podobnega stolpa na gradu Mokrice. Ni še dognano ali gre tukaj za izpostavljen mestni stolp ali pa za ostanek starega gradu.
  • 7. SV grajski stolp, zgrajen pred letom 1538. Najverjetneje je bil zgrajen prvi izmed štirih. Leta 1559 je bila zgrajena nova etaža in za silo prekrita z deskami, da se zaščiti pred mokroto.
  • 8. JV grajski stolp, zgrajen pred letom 1538. Najverjetneje je bil zgrajen za SV stolpom. Leta 1557 se omenja, da je nekaj upravnikov, kateri so nadzirali izgradnjo mestnega obzidja in novega gradu, živelo v JV stolpu.
  • 9. JZ grajski stolp, zgrajen pred letom 1538. Zgrajen je bil najverjetneje za SV in JV stolpoma in pred SZ stolpom.
  • 10. SZ stolp, zgrajen pred letom 1538. Ta stolp je bil pozidan nazadnje. Leta 1559 se je popravljala streha, ker je bila poškodovana zaradi udara strele. Leta 1561 sta se streha in celotna zgornja etaža odstranili, ker je bil stolp grajen iz neodpornega mehkega kamenja.
  • 11. Zunanji zahodni vezni zid je bil zgrajen leta 1548. Leta 1553 – 54 je bil zgrajen pritlični prostor, kateri se še ni stikal s stolpi. Do leta 1555 je dobil tudi streho. Leta 1560 se je zgradila nova manjša streha, ker se je prejšnja zaradi prevelike teže udrla. Višek opek pa je bil porabljen za zaščito novozgrajenega dela mestnega obzidja. *Zgradba je bila v letu 1557 za polovico manjša in je na sliki upodobljena napačno.
  • 12. Zunanji severni zid z glavnim portalom je bil zgrajen leta 1548. Leta 1553 se je pričela gradnja notranjih prostorov, pritlične etaže, katera je bila zgrajena 1554. Leto kasneje se je pričela gradnja strehe.
  • 13. Zunanji vezni zid med SV in JV grajskim stolpom je bil zgrajen do leta 1538. Leta 1555 se je pričela gradnja vzporednega notranjega zidu.
  • 14. Zunanji vezni zid med ZJ in JV grajskim stolpom je bil zgrajen do leta 1538. Leta 1555 se je pričela gradnja vzporednega notranjega zidu.
  • 15. Leta 1555 se omenja izgradnja zahodnega veznega zidu med mestom in gradom v dolžini 58,776 m, višino 5,688 m, 1,58 m debelino in utrjenim z 12 oporniki na notranji strani obzidja. Ta nov vezni zid je združil staro mestno obzidje s SZ grajskim stolpom. Leta 1556 je bil isti odsek zidu povišan za 0,948 m. Leta 1557 se je obzidje zasilno zastrešilo, da se ga zaščiti pred mokroto. Istega leta se je pričelo z gradno zidnega venca.*Zid je potekal od mestnega obzidja do gradu v ravni liniji in ne kotno, kot je upodobljeno na sliki.
  • 16. Leta 1557 je bil zgrajen grajski obrambni jarek in most z dvižnimi grajskimi vrati. Lesen most je stal na štirih opečnatih stebrih. Jarek je bil globok malo čez 4 m, širok 6 m. Stebri za leseni most, v tlorisu kvadratne oblike velikosti 0,95 x 0,95 m, so bili zgrajeni iz polnih opečnih zidakov (vel. 29 x 14,5 x 4,5 cm). Opečni stebri so bili postavljeni v parih, medsebojno oddaljeni 2,30 m. Prva stebra sta bila od gradu oddaljena 4,40 m, naslednja sta od prvih dveh stala na enaki razdalji, medtem ko sta bila kamnita podstavka, s katerima se je podporni sistem za leseni most zaključil, od opečnatih oddaljena 3,85 oziroma 4,20 m. Podstavka sta bila skoraj kvadratne oblike v tlorisu (vel. 1,30 x 1,15 m oziroma 1,0 x 0,95 m). Leseni most nad grajskim jarkom, ki je grad povezoval s predgradjem, v dolžino meril okrog 11,4 m (brez dvižnega mostu), v širino pa okrog 4,30 m.

Slobodan Olić: Ostanki opečnih stebrov grajskega mostu.

  • 17. Leta 1558 se omenja gradnja stolpa blizu mostu preko mestnega jarka. Točna lokacija ni znana. *V virih se omenja še en stranski vhod v mesto pri bastiji, vendar ta vhod ni bil utrjen. Leta 1754 se v Mollovi kolekciji domnevno na tem območju omenja slepi stolp “blind thirl”.
  • 18. Leta 1556 je bil zgrajen vzhodni vezni zid, kateri je povezal staro mestno obzidje z SV grajskim stolpom. Odsek zidu je bil dolg 91,956 m, visok 7,584 m, širok 1,896 m in utrjen s 16 notranjimi oporniki. Leta 1557 se je obzidje zasilno zastrešilo, da se ga zaščiti pred mokroto. Leta 1558 se je za novim obzidjem nabirala voda, zato so ga predrli, da je lahko voda odtekla v nov mestni jarek. Lokacija preboja obzidja ni znana in je možno, da je mišljen vzhodni del obzidja na bolj severni strani proti mestni bastiji.
  • 19. Leta 1558 se omenja stolp ob mostu, a ni povsem jasno za kateri most in stolp gre.
  • 20. Leta 1354 se omenjajo stara severna in južna mestna vrata. Leta 1555 se omenja rušenje obzidja okoli starih mestnih vrat. Leta 1557 se prav tako omenja rušenje obzidja okoli mestnih vrat, kar nakazuje, da so sama vrata še vedno stala. 
  • 21. Leta 1550 se omenja postavitev novih grajskih hlevov. Istočasno se omenja odstranitev enega izmed mestnih stolpov. Verjetnost obstaja, da gre tukaj za Pihlerjev stolp, ki naj bi stal vpet na zahodno stranico starega mestnega obzidja ob novozgrajenih grajskih hlevih.To je tudi edina lokacija, kjer se je tega leta zidalo.
  • 22. Mestni sadovnjaki, enako je stal sadovnjak tudi na zahodnem platoju gradu.
  • 23. Nova grajska kašča za katero ni znano, kdaj je bila zgrajena. Omenja se leta 1491, a takrat je zelo verjetno stala zunaj mestnega obzidja v bližini starega gradu.
  • 24. Leta 1329 se omenja že zgrajeno staro mestno obzidje na katerem so stali štirje vogalni stolpi. Na tej lokaciji je domnevno stal JV vogalni stolp. Ni povsem jasno ali je bil pri gradnji novega zidu odstranjen ali ne.
  • 25. Mestne njive.
  • 26. Leta 1556 se omenja izkopavanje mestnega jarka. Šuta iz izkopa se je porabila za utrditev vzhodnega mestnega obzidja.
  • 27. Upravno poslopje zgrajeno pred letom 1542. Leta 1562 se ponovno omenja upravna hiša, ki je stala pri mestnih vratih, nasproti gradu. Obstaja možnost, da je stala na zahodni “nasprotni” strani ceste in ne kot je narisana.
  • 28. Konec 15. stol. je mesto štelo približno 50 hiš.
  1. Domnevna lokacija SZ mestnega stolpa pred 16. stol..
  2. S mestna vrata, dodatno stolpasto utrjena v 16. stol. z dvižnim mostom preko obrambnega jarka.
  3. Domnevna lokacija SV  mestnega stolpa pred 16. stol..
  4. Domnevna lokacija okroglega SV mestnega stolpa iz 16. stol.
  5. Domnevna lokacije stare cerkve sv. Lovrenca z obzidjem in notranjim grobiščem.
  6. Potrjena lokacija mestnega stolpa (verjetno pred 16. stol.).
  7. Potrjena lokacija pravokotnega stolpa iz 16. stol.
  8. Osebna (nepotrjena!) domneva poteka starega srednjeveškega zidu in mestnega jarka.
  9. Domnevna lokacija mestne bastije in tik ob njej neutrjena manjša mestna vrata (vrata označena s črno črtico).
  10. Z rumeno označen potek obrambnega jarka.
  11. Domnevna lokacija SV mestnega stolpa pred 16. stol.
  12. Domnevna lokacija JV stolpa iz 16. stol. z južnim izhodom iz mesta?
  13. Grad Brežice v 16. stol.
  14. Domnevna lokacija stolpa znotraj gradu Brežice.
  15. Lokacija S grajskega obrambnega jarka z dvižnimi vrati.
  16. Domnevna lokacija upravne zgradbe.
  17. Domnevna lokacija J mestnih vrat z dvižnim mostom in mestnega obrambnega jarka.
  18. Lokacija grajskih hlevov.
  19. Domnevna lokacija JZ mestnega stolpa pred 16. stol.
  20. Z zeleno označen domneven potek mestnega obzidja pred 16. stol.
  21. S črno piko označene lokacije mestnih vodnjakov (čas nastanka ni znan).
  22. Mestna hiša.
  23. Domnevna lokacija Rajhenburškega dvora.

Mesto Brežice v drugi polovici 16. stol. (še v izdelavi...)
Avtor: Rekonstrukcije Slovenskih Gradov in Rok Kranjc

STARI GRAD BREŽICE IN IZPOSTAVLJEN STOLP

  •  …leta 1530 je porušil Martin ostanke dvakrat pogorelega gradu in začel z gradnjo novega v mestnem predelu “Winkel” ali Kotu… V virih se opisuje gradnja novega gradu na novi lokaciji, kar dopušča možnost druge lokacije starega gradu. Enako napeljujejo drugi zapisi: …Grad, ki leži v kotu na pomolu nad kolenom nekdanje savske struge… 
  • Arheološka izkopavanja pred SV grajskim stolpom so odkrila sledi starejših srednjeveških zidov z okroglim stolpom ni pa še dokazano ali gre za ostaline starega gradu ali kakšne druge obrambne stavbe.
  • …leta 1354 je prodal nadškofu Hertnid iz Vivšnika pri Velikovcu za 500 mark stolp pri spodnjih brežiških mestnih vratih pri brežiškem gradu… Torej imamo med mestom in gradom še mestni izpostavljeni stolp, katerega točna lokacija ni znana. Enako se omenja izpostavljen stolp v severnem delu mesta.
  • …pozornost zasluži zabeležka, da je tesarski mojster Lovrenc Košir zaslužil 28 ft 30kr za prekritje stolpa na grajskem dvorišču, za katerega je stesal ostrešje zaradi boljšega manipulativnega prostora v sadovnjaku poleg gradu. Iz tega sledi sklep, da je utrdba prvotno imela v sredini dvorišča stolpasto stavbo, ki jo je pozneje zgubila, kot so jo pogosto imele tudi druge utrdbe v območju Vojne krajine… Obstaja možnost, da je ta stolp še del ohranjenega starega gradu ali pa gre za izpostavljen mestni stolp.
  • …ker so jih leta 1329 oblegali Hrvatje, smemo predpostavljati njihovo utrjenost, ki jo potrjuje poročilo iz leta 1354, ko se omenjata stolpa pri spodnjih mestnih vratih blizu gradu in pri zgornjih mestnih vratih blizu nekega drugega stolpa…
  • Na zemljevidu iz leta 1823 je sredi atrija gradu Brežice upodobljena pravokotna stavba. 

Zemljevid iz leta 1823

Igor Sapač: Poizkus rekonstrukcije gradu Brežice

MESTNA BASTIJA

  •  Viri iz 16. stol. omenjajo, da je bila zgrajena bastija na prelomu V novega mestnega obzidja. Edina lokacija, katera ustreza opisu je lokacija današnjega mostu na Bizeljski cesti. Arheološka izkopavanja v letu 2012 so domnevno odkrila SZ vogalni rob bastije, a so za dokončno potrditev potrebna dodatna arheološka izkopavanja.
  •  Lidarski posnetki terena potrjujejo večjo karo anomalijo pod današnjim mostom. SZ rob lidarske anomalije je točno skladen z domnevno najdbo SZ robom mestne bastije. Na posnetku je tudi zelo lepo viden prelom mestnega obzidja, kot ga opisuje literatura.
  •  Na franciscejskem katastru so vsa zemljišča označena z zeleno, le lokacija domnevne anomalije pa z belo. Po moji domnevi tam stoji ruševina bastije in zato zemlja ni primerna za obdelavo.

Primer bastije iz druge polovice 16. stol.

V sodelovanju z

Follow by Email