Grad se v zgodovinskih virih prvič pojavi leta 1241, kot Staetenburch. Zgrajen je bil vrh hriba na višini 448m. Za gradnjo se je uporabljal lapor.
Druga omemba je iz leta 1250, kot Stetenburch.
Leta 1299 izumrejo krški vazali, vitezi Rogaški, kateri so imeli v upravi grad Štatenberg.
V 15. stol. sta bila osem let v Turškem jetništvu Henrik in Viljem Tattenbach (Štatenberški kastelan).
Franc baron Tahi (lastnik Štatenberga od leta 1556) je eden izmed glavnih vzrokov sprožitve kmečkega upora leta 1573. Njegovo ravnanje s svojimi podložniki je bilo izredno kruto in neusmiljeno. Prav tako so slabo ravnali z ljudmi njegovi sinovi. Kmetje so grad osvojili a ga niso razdejali in oplenili, ker bi se s tem dejanjem zamerili cesarju pri katerem so iskali zaščito pred krivico.
Leta 1575 je bil narejen popis grajskega inventarja. Vrednost je znašala 2442 zlatnikov.
Grof Dizma Attems je v letih 1720-1740 pozidal nov istoimenski dvorec, stari grad pa prepustil propadu.
Grad je danes povsem razvaljen, na lokaciji grajske pristave (180m Z od gradu) pa danes stoji domačija. Grad je bil dodatno zaščiten z manjšo zaporno utrdbo 418m SZ od gradu. Lepo vidna je pravokotna, podolgovata 22m velika zgradba, zaščitena z dvema obrambnima jarkoma.
Na kmetiji pod gradom lahko vidimo še nekaj kamnoseško obdelanih kamnov, kamnite konzole vzidane na hlevu in kapitelj.
Grbovna plošča Elene Zrinski, soproge Franja Tahyja je vzidana v steno zvonika makolske cerkve.
V ljudskem izročilu se je ohranila zgodba, ki skuša v romantično-poetični luči motivirati ta dogodek. Opisuje grofa Dizma Attemsa, ko je bil še deček. Nekoč ga je ugrabila roparska tolpa, ki jo je vodila divja Špelka. Stari grof ga je s svojimi iskal in ko ga je našel, je tolovaje pobil in Špelki otel otroka. Ko je Dizma odrasel, je odročni sivi grad zapustil in si izbral daleč proč, v ravnici ob Dravinji, prostor za svojo novo rezidenco.
Lastniki:
Pred letom 1241: Friderik iz Ptuja in njegova žena Heradis (pokojna v letu 1241).
Pred letom 1263: Vazal Rogaški (istega leta se je njegova hči odpovedala svojega deleža posestva).
1299: Henrik Viltuški.
1344: Ulrik in Henrik (sinova Henrika Viltuškega), sta tega leta odkupila tudi preostali del posestva, kateri je bil v lasti Alrama II. Bistriškega.
1352: Henrik Viltuški in njegovi otroci (brat Ulrik ni več lastnik).
1385: Hugon VII. Devinski (ga podeduje).
1399: Rajnpreht Walsee (se priženi).
1451: Grofje Celjski.
1456: Friderik Habsburški.
1458: Štefan Prueschenk (grof Hardeški in baron Štatenberški).
1487: Kastelan Viljem Tattenbach.
1493: Žiga Prueschenk izroči štatenberški grad cesarju Maksimilijanu.
1494: Cesar Maksimilijan proda posestvo za 10000 guldnov Žigi Prueschenku.