Družina Attems je v 17. stol. opustila istoimenski stari grad Štatenberg in si v dolini pozidala nov dvorec Štatenberg. Stari grad pa je bil prepuščen uničenju.
Dvorec Štatenberg je najverjetneje leta 1696 začel graditi grof Ignacij Maria Attems. Razširjen in dokončan je bil med leti 1720 in 1740. Dvorec je načrtoval graški arhitekt Johann Joachim Carlon.
Leta 1740 ga je po načrtih italijanskega arhitekta Giovanni Battista Camesinija dal razširiti grof Ignacij Maria Attems.
V 18. stoletju so dvorec povečali in še razkošneje dopolnili, to pa je bilo delo graškega arhitekta Josepha Hüberja.
Gustav Conradi je kupil dvorec Štatenberg leta 1849 od Piusa plemenitega Buchaua. Za dvorec je plačal 187.000 goldinarjev.
Leta 1910 je del dvorca pogorel, a je bil kmalu obnovljen. Bogate slikarije v kapelici tedanji lastnik ni obnovil. Štukature so najlepše in najrazkošnejše na Slovenskem.
Po vojni so najkakovostnejši kosi pohištva in slike čez noč odromali v Ljubljano, tam so si jih razdelili partijski funkcionarji.
»Ko je bil grof Dizma Attems še deček, naj bi ga nekoč ugrabila roparska tolpa, ki jo je vodila divja Špelka. Stari grof ga je s svojimi iskal, tolovaje pobil in končno Špeli odpeljal otroka. Ko je Dizma odrasel, je odročni sivi grad zapustil in si zbral daleč proč, v ravnici ob Dravinji, prostor za svojo novo rezidenco.«
“Gustav Conradi, lastnik dvorca, se je s konjem odpravil na pošto v Slovensko Bistrico po denar za dacarje. Značilno zanj je bilo, da je rad pregloboko pogledal v kozarec. Na poti domov je tudi tisti dan zavil v gostilno in se napil. Pozno ponoči je z vrečo, polno denarja, zajahal konja in se napotil domov. Na poti je s konja padel v jarek ob cesti. Ko se je vrnil domov, vreče z denarjem ni imel več. Govori se, da je prav v tistem času nenadoma obogatel neki vaški mlinar. Tako naj bi družina Conradi izgubila dvorec”
Ko je čez leta umrl nek prebivalec bližnjih Makol, se je na smrtni postelji izpovedal župniku. Pred leti je našel v jarku ogromno denarja. Z njim je obnovil hišo, poskrbel za družino in se začel ukvarjati z obrtjo − odprl je manjšo trgovino. Ker je denar našel, a ga ni prijavil, ga je pekla vest vse življenje. Denarja tudi nikoli ni vrnil. Pred smrtjo je dejanje obžaloval in se pokesal.”
Lastniki:
1696: Grof Ignacij Maria Attems.
? : Auerspergi?
? : Franc Ludovik Blagotinšek pl. Kaiserfeld.
? : Jožef pl. Kaiserfeld
1809: Klavdij pl. Pittoni – Dannenfeld.
? : Knez Ferdinand Lobkowitz.
? : Žiga Conrad.
? : Dr. Pius pl. Buchau.
1849: Družina Conradi.
Med obema vojnama: Rodbina Neuman iz Zagreba in z grajski ekonom Franz Dyhrn.
1940: Grofica in baronica Ana Marija van Durr, rojena von Krane.