GUMB
Buy Me A Coffee
eng

Grad Borl

Georg Mattheus Vischer, 1681

(Borl, Bornel, Borlin, Borlyn, Bornyl, Barnyl, Bornil, Ankenstein, Anchenstain, Anckhenstein, Onchenstayn)

  • V stari slovaščini beseda borl pomeni molečo pečino.
  • Nemško ime Ankenstein je domnevno izpeljano iz besed “anken” – sidro in “stein” skala. Prvi znani lastniki imajo v svojem grbu tudi upodobitev sidra. Po drugi teoriji pa je izpeljano iz staronemške besede “anke”, ki pomeni ostro koničasto reč.
  • Ogrsko poimenovanje pa naj bi pomenilo rečni prehod.

Lokacija

  • Država: Slovenija
  • Pokrajina: Štajerska
  • Občina: Cirkulane
  • Naselje: Dolane
  • Koordinate: 46.37477, 16.00285

Grb občine Cirkulane

Grb Štajerske pokrajine

Zgodovina

  • Domneva se da je na mestu današnjega gradu predhodno stala Rimska utrdba “kastel”, v neposredni bližini gradu pa Rimska postaja “Remista” in pod njo Rimski most, kateri je preko reke Drave povezoval cesto “Poetovio – Siscia”. Utrdba je strateško varovala dostop do Ptuja, takrat najpomembnejšega Rimskega mesta na območju današnje Slovenije v Spodnji Panoniji.
  • V prvi polovici 10. stol. so pokrajino osvojili Ogri (Madžari).

Ogrski konjenik v 10. stol.

  • Grad Borl naj bi zgradili Madžari že v 12. stol. Območje je v začetku istega stoletja spadalo pod hudo opustošeno pokrajino Marka “March, Marchia”.  
  • Biograf salzburškega nadškofa Konrada I. Abensberškega (1106–1147) poroča o vsakodnevnem plenjenju in uničevanju obeh sovražnih strani. V poročilu se tudi omenja več kmetij, katere so bile opuščene saj je bilo ponekod prebivalstvo v vojni iztrebljeno.

Salzburški nadškof Konrad I. Abensberški s svojim grbom

  • Leta 1127 je bil med nadškofom Konradom I. in ogrskim kraljem Štefanom II.  sklenjen salzburško-madžarski mir, vendar  so se madžarski vpadi manjših obmejnih enot nadaljevali.

Ogrski kralj Štefan II.

  • Leta 1131 je bil sklenjen nov trdnejši mir med  salzburškim nadškofom Konradom I. in ogrskim kraljem Belo II. Konrad I. je kljub miru začel močno utrjevati svoja mejna posestva še posebno grad Ptuj. Grad Borl je takrat še spadal pod Ogrsko, saj je reka Drava delila salzburško levo in Ogrsko desno posestvo.

Ogrski kralj Bela II.

  • Leta 1160 se je situacija obrnila na slabše za Ogre, saj je Friderik II. Ptujski napadal Ogrsko ozemlje s takšnim uspehom, da se je celo sam ogrski kralj Geza II. pritožil salzburškem nadškofu Eberhardu I. Biburškem.
  • Leta 1199 je Friderik III. Ptujski iztrgal Madžarom ozemlje Ormoža in Dravinjski gospodje grad Borl. Iz tega podatka se domneva, da naj bi grad takrat že stal. Tudi Jože Curk je mnenja, da je grad stal že vsaj v 12. stol.
  • Ogrski kralj Bela IV. je med leti  1254 in 1261 podelil v fevd Ptujskim gospodom grad Borl. V omenjenem regestu je grad Borl leta 1245 prvič omenjen kot “Anchelstein”, a se domneva, da je leto na listini napisano napačno in gre v resnici za leto 1255 in je kot tako tudi uradno sprejeto kot prva omemba gradu. Današnji grad v svojem gradbenem sestavu ne vsebuje elementov iz časa pred 13. stol.

Poskus rekonstrukcije gradu Borl v 13. stol.

  • Leta 1258 se grad Borl omenja v Avstrijski rimani kroniki Otokarja iz Gaala, ko se je Štajersko plemstvo uprlo Ogrski oblasti. Na polju ob gradu Borl je prišlo do odločilnega spopada med Friderikom V. Ptujskim in ogrsko vojsko pod vodstvom sina madžarskega kralja Bele IV. Štefana. Pri begu na hrvaški strani je bil Štefan skoraj ujet. Verjetno še istega leta se je Štefan vrnil z novo vojsko s katero je oblegal Ptuj in zatrl štajerski upor. 

Pečat kralja Štefana IV.

  • Leta 1259 se je štajersko plemstvo povezalo s češkim kraljem Otokarjem II. in so s skupnimi močmi premagali Ogre pri mestu Kroissenbrunn. Po sklenjenem premirju leta 1260 so se morali Ogri leta 1261 dokončno odpovedati vojvodini Štajerski.
  • Leta 1291 so Ogri zahtevali grad in gospostvo Borl nazaj, kar je privedlo do novih neuspešnih spopadov.
  • Leta 1294 je rodbina Ptujskih na gradu Borl prevzela grb Dravinjskih gospodov. Na grbu je upodobljeno srebrno sidro na rdečem polju. V tem obdobju je bil tudi postavljen mogočen stolp z obzidanim dvoriščem.
  • Leta 1308 se grad omenja kot Onchenstayn.
  • V prvi polovici 14. stol. se omenja Fricl z Borla “Friczel von Ancherstain”, prva znana oseba, katera je prebivala na gradu Borl.
  • Leta 1323 po smrti Friderika izumre rodbina Borlskih.
  • Leta 1335 se grad Borl prvič omenja, kot grad “Anchanstain oder Bornel vest”.
  • Leta 1337 je ponovno prišlo do spora glede gradu Borl med štajerskim vojvodo Albrehtom II. in ogrskim kraljem Karlom I. Kralj je zahteval vrnitev gradu, ker je stal na ogrskem ozemlju in je bil v zameno pripravljen dati grad Schwarzenbach.
  • Leta 1412 se grad Borl omenja kot “Ankelstein”.
  • Leta 1438 po smrti Friderika IX. Ptujskega in izumrtjem te mogočne rodbine, se je začela nekajletna pravda zaradi dedovanja gradu in posestva Borl. 

Nagrobnik Friderika IX. Ptujskega, ok. 1438

  • Leta 1446 ogrska vojska pod poveljstvom Ivana Hunyadija vdre na Štajersko. V novih spopadih je bil grad Borl skoraj zagotovo osvojen in poškodovan.

Ivan Hunyadi

  • Leta 1481 vojska ogrskega kralja pod poveljstvom Viljema Tettauerja grad z naskokom zavzame in poruši. 
  • Poveljnik Jakob Székely se je leta 1487 spopadel s sinovoma nekdanjega celjskega poveljnika Jana Vitovca in jima zavzel gradove  Varaždin, Krapino in Trakoščan pri tem pa celo zajel enega izmed bratov, Jurija. V zahvalo mu je leta 1488 ogrski kralj Matija Korvin podelil grad Borl v svobodno last. Po smrti kralja Matije Korvina se je Jakob Székely sprl z novim ogrskim princem Ivanom Korvinom, zamenjal strani in predal vsa svoja posestva cesarju Frideriku III. To dejanje je sprožilo nov spopad v katerem so Ogri grad Borl zavzeli, a so morali opustošen grad po hudih bojih zapustiti. Cesar Friderik je poveljnika Jakoba in vse njegove  sorodnike za prestop strani nagradil z nazivom baron. Zaradi nenehnih bojev je bil grajski bergfried skozi stoletja dodatno utrjevan, dokler ni dosegel današnje debeline 12,5 m, kar je največ od vseh gradov v Sloveniji, mogoče tudi v Evropi.

Jacobi Zekel (Jakob Szekely)

  • Leta 1532 je lastnik gradu Borl, Luka Székely, posestvo močno povečal tako je postalo eno najmogočnejših na Štajerskem.
  • Leta 1542 se grad Borl ocenjuje na vrednost 800 goldinarjev.
  •  Leta 1595 je Jurij Stubenberški ocenil gospostvo Borl na 4000 goldinarjev. Grad je bil delno porušen in v izredno slabem stanju.
  • Leta 1674 sta grof Jurij Friderik in njegova žena Marija Barbara v ladijskem delu gradu zgradila novo grajsko cerkev. 
  • Leta 1705 grad pogori.
  • Na zemljevidu iz druge polovice 18. stol. so južno od naselja Dolane pri Borlu označene vislice. Danes tam stoji tovarna. 
  • 24. decembra 1818 umre grajski duhovnik Fleury, kateri je bil lastoročno zaslužen za zasaditev sadovnjaka in angleškega parka.
  • Leta 1851 ptujski kurat Simon Povoden v svojem opisu gradu navaja, da je imel nekoč grad obrambni jarek z dvižnim mostom, tri dvorišča, cisterna, izropana orožarna v katerem ni več orožja. Ohranjeni so sledovi kazemat, ječ in deželnega sodišča. Na Borlu so bili tudi podzemni hodniki, o čemer pričajo globoke skalne kleti. V viteški dvorani so bili nekoč portreti 81 članov družine Sauer, a so vandali vse izropali.
  • Od začetka 20. stol. je grad postopoma dolgo časa propadal.
  • Leta 1941 je v gradu gestapo uredil zapor in zbirno taborišče za Slovence. Istega leta so požgali  Vernikov mlin pod gradom. Pod okupacijo je bila na gradu postavljena straža za nadzor prehoda čez reko Dravo.

Grad Borl kot preselitveno taborišče v času nemške okupacije leta 1941

  • Leta 1951 je bila v produ pri mostu najdena glava rimskega cesarja Lucija Avrelija Vera. Analiza glave je pokazala, da gre za kopijo iz 18. stol. Istega leta je stekla prenova gradu.

Portret Lucija Vera najden pri Borlu

  • Leta 1982 je zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine pričel s sanacijo gradu, katera so potekala do leta 1990.

Slike

Georg Mattheus Vischer, 1681

Carl Reichert, 1864

Griesbach, Đuro, 1950-1960

Fotografija iz zapuščine Frana Ksaverja Meška, 1955-1959

Cegnar Vladimir, 1951-1955

Griesbach, Đuro, 1960-1969

Poskus 3D rekonstrukcije 

Poskus 3D rekonstrukcije gradu Borl v 13. stol. je delo Rekonstrukcije Slovenskih Gradov.

Lastniki

  • Ogri.
  • Dravinjski gospodje.
  • Ptujski gospodje.
  • Prva polovica 14. stol.: Fricl z Borla “Friczel von Ancherstain”.
  • 1441: Grofica Ana Schaunberška.
  • 1446: Ivan Hunyadi (ni dokazano).
  • 1451:  Oskrbnik gospostva plemič Ivan Rat.
  • 1464: Anin sin Ulrik Schaunberški gospoščino Borl zamenja z grofom Janezom Montfort-Bregenškim.
  • Po letu 1464: V zastavi limbuškega oskrbnika Bernarda Griebingerja.
  • 1478: Vdova Veronika, rojena Breuner (žena Bernarda Griebingerja).
  • 1478: Cesar Friderik III.
  • 1480: Oskrbnik Bernard Breuner (Veronikin brat).
  • 1482: Ogrski kralj Matija Korvin zastavi porušeni grad Viljemu Tettauerju.
  • 1488: Ogrski kralj Matija Korvin podeli grad v svobodno last JakobuSzékelyu.
  • 1504: Nikolaj Székely (brat Jakoba Székelyja).
  • 1524: Luka Székely (sin Nikolaja).
  • 1574: Jakob II. Székely.
  • 1583: Skrbnika baron Žiga Herberstein
    in Maksimilijan pl. Khuenburg.
  • 1587: Jurij Székely.
  • ?: Karel in Nikolaj Székely.
  • ?: Grof Henrik Ludvik Thurn.
  • 1639: Baron Ivan Karl Sauerj.
  • 1656: Grof Jurij Friderik (vnuk Ivana Karla Sauerja) in njegova žena grofica Marija Barbara, rojena Traurmannsdorf.
  • 1705: Grofica Marija Ana (? Grof Franc Anton Sauer).
  • ?: Grof Vincenc Sauer.
  • 1801: Knez Stanislav Poniatowski.
  • 1803: Grofica Marija Viljemina Leslie.
  • 1843: grof Ferdinand Wurmbrand –
    Stuppach (nečak grofice Marije Viljemine Leslie).

Pečat Friderika III. Ptujskega, 1197.

Grb Friderika V. Ptujskega, 1288.

Pečat Herdegna I. Ptujskega, 1321.

Pečat Neže Stubenberške (sestra Friderika IX. Ptujskega), 1442.

Pečat Ane Schaunberške (sestra Friderika IX. Ptujskega), 1441.

Székely

Székely

Székely

Grb gofov Sauer, 1830

Grb

Prvi znani grb kateri se je uporabljal na gradu Borl, so uporabljali Dravinjski gospodje v 12. stol. Leta 1294 je veja Ptujskih gospodov prevzela tako grb Dravinjskih, kot tudi sam grad Borl.

Na rdečem poznogotskem ščitu s konico je upodobljeno srebrno sidro.

Heraldični simboli:

  •  Sidro simbolizira upanje in versko trdnost.

Barve:

  • Srebrna kovinska tinktura : biser, čistost, čistoča, nedolžnost, modrost in veselje.
  • Rdeča tinktura: rubin, pravo, moč, pogum, dostojanstvo in ljubezen.

Zemljevidi

1570

1678

1780

1824

1588

1763–1787

1788

Viri

Knjige

  • France Stele: Zbirka zapiskov: 1926, 1929, 1931.
  • Grad Borl: Arheološke raziskave, 2019.
  • Grad Borl: Gradbenozgodovinski oris in prispevek k zgodovini rodbine Sauer, 2010.
  • Novice DgB, 2017.
  • Društvo za oživitev gradu Borl: Borl v 20. stol., 2020.
  • Győző Somogyi: The Army of The Árpád Dynasty 896-1301, 2017.

Splet

V sodelovanju z

Grajske stavbe v Sloveniji
Osebni grb
Facebook
Follow by Email
Facebook