Grad Kunšperk

(Chuongisperch, Kungesperc, Königsberg, Küngesperc, Künsperg, Konigsperk, Konigsperg)

Rekonstrukcije Slovenskih gradov in Rok Kranjc: Poizkus 3D rekonstrukcije gradu Kunšperk 2021

  • Ime Kunšperk je verjetno izpeljanka iz nemške besede Königsberg in pomeni “kraljevi grad”. 
  • Grad stoji na meji med Ogrskim kraljestvom in Rimskim cesarstvom na območju nekdanje Panonije. Ogri se v stari panonščini ohranjeni v zapisu iz leta 1578 imenujejo kuni. Tako bi se lahko grad prvotno imenoval kunski grad in je dobil nemško ime šele v prvi pisni omembi.

Lokacija:

  • Država: Slovenija
  • Pokrajina: Štajerska
  • Občina: Bistrica ob Sotli
  • Naselje: Kunšperk
  • Koordinate: 46°3’25,57″ N 15°41’37,07″ E

Zgodovina:

  • Po neuradnih informacijah naj bi grad Kunšperk stal že v 10. stol.
  • Prvi pisni omembi segata v leto 1167 in 1174.
  •  Grad je bil leta 1173 uničen v spopadu med krškim škofom Henrikom in  Otonom Ehrneškim (Chuongisperch destruxit). Kasneje sta se pobotala in Oton je svoj grad obnovil. 
  • Leta 1224 nastopi Oton I. Kunšperski – von Küngesperc na turnirju v Brežah na Koroškem, ki ga je opeval minnensänger Ulrich von Lichtenstein v svoji znameniti pesnitvi Vrowen dienest-Aventiure vom dem turnay ze Frisach. Na turnirju sta se med sabo bojevala tudi Oton I. in Ulrich.
  • Leta 1305 se grad omenja kot hovs Chvnigsperch.
  • Leta 1368 se grad omenja kot vest Chvngsperg.
  • Leta 1368 se omenja manjši stolp pod gradom Kunšperk omenjen kot “der klaine Turn, der gelegen ist vnder der vest ze Chungsperg” na lokaciji 46°3’28,23″ N 15°41’41,34″ E.
  • Leta 1395 umre Andrej Kunšperski brez moškega potomca in z njim rod Kunšperških.
  • Leta 1397 se grad omenja kot vest Künsperg.
  • Leta 1440 se v gradu omenja kapela, posvečena sv. Andreju  (capellae s. Andreae in casto Königsberg).
  • 14. avgusta leta 1475 je prišlo v dolini pod gradom do spopada med  Turki, ki so se vračali z bojnega pohoda s Koroške in deželno vojsko polkovnika Žige pl. Pohlheima. Turški poveljnik Ahmed Paša je bil razjarjen zaradi napada koroškega vojskovodje Jurija Šenka, kateri je pri Brežicah pobil 200 Turkov in se vrnil po štajerski strani s svojo 12000 glavo vojsko in se spopadel s 450 glavo četo poveljnika Polheima. Kljub prvotno srditemu spopadu so združene štajerske enote omagale pred turško nadmočjo in bile popolnoma uničene. 
  • Leta 1515 uporni kmetje zavzamejo in poškodujejo grad.
  • Osmega januarja leta 1573 je na polju pod Kunšperkom prišlo do spopada med bežečo puntarsko vojsko, pod vodstvom Ilije Gregoriča, kateri je bil obkoljen s severne strani z vojsko celjskega stotnika Jurija Šratenbacha (pomoč je dobil tudi od vojakov iz gradu Kunšperk) in z juga z vojsko Alapiča in Zrinskega, ki sta pred tem že uničila en oddelek 800 glave puntarske vojske. V boju je bilo pobitih petdeset kmetov in večina poveljnikov. Ilija in Gusetič sta pobegnila. Štirideset zajetih kmetov so  prignali v Celje in jih tam zaprli. Ostalih štiristo kmetov pa je pobegnilo na Hrvaško.
  • JV od gradu so stali grajski ribniki. Njihovi sledovi so še vedno vidni. Dva manjša sta tudi stala na ravnini severno od gradu.
  • Severno od gradu naj bi nekoč stala velika grajska pristava.
  • Do gradu naj bi bile speljane podzemne cevi z vodo. 
  • Nad gradom stoji velika skala, imenovana prižnica; z nje so s pomočjo roga klicali tlačane na delo.
  • Pod Kunšperkom stoji staro naselje Kunšperk, ki je nekoč imelo trške pravice. Vzrok za propad naselja ni znan, je pa možno turško uničenje ali odvzem zaradi sodelovanja s kmeti v velikem kmečkem uporu.
  • Sredi naselja Kunšperk je nekoč stal sramotilni kamen, katerega so ukradli in odnesli v Podsredo, kjer stoji še danes.
  • Leta 1933 je voda spodjedla zahodni stolp, kateri se je porušil v jarek Vavpren.

Slike:

C.Reichert

Ilustrirani Slovenec, 1931

Ilustrirani Slovenec, 1931

Avtor 3D rekonstrukcij: Rekonstrukcije Slovenskih Gradov

Legende:

  • Vitez Kuno iz gradu Kunšperk naj bi napadel Cesargrad v lasti templjarjev, ki stoji še danes na nasprotnem bregu. Kunski vitezi naj bi templjarske viteze presenetli med večerjo in jih nepripravljene na spopad pobili, grad izropali in požgali. A to dejanje ni ostalo nekaznovano, saj je v diru skozi vrata konj poskočil tako, da je Kuno z glavo zadel v obok s tako silo, da je na licu mesta obležal mrtev. Njegovi hlapci so se vrnili še na Kunšperk, ga izropali, in z bogatim plenom pobegnili.
  • Grad Kunšperk in grad Cesargrad naj bi bila povezana z visečim mostom. Po drugi zgodbi pa je hotel viseč most zgraditi vitez Kuno, a je prej umrl.
  • Grad Kunšperk in Cesargrad naj bi zgradili ogromni Ajdje, kateri so za gradnjo uporabljali samo eno kladivo in so si ga metali z enega grajskega hriba na drugega.
  • Pod ruševinami Kunšperka naj bi stala obokana klet v kateri so trije sodi polni bogastva, a se jih nihče ne more dotakniti, ker jih varujejo velike kače.
  • V Južnem stolpu kunšperškega gradu stoji globoka klet. Nekoč so se zbrali fantje in možje in so se stavili, kdo bo šel noter. Tisti, na katerega je prišla vrsta, je vzel klobčič, ki ga je eden izmed tova­rišev držal, in je šel noter. Hodil je tako dolgo, da mu je klobčiča zmanjkalo. Nato se je pa vrnil in je bil ves zme­šan. Minuli sta bili dve uri. V notranjosti v resnici ni prišel do nikakega cilja, kajti hodil je vedno v krogu po stopnicah navzdol.

  • V gozdu, nekje na pol poti med gradovoma Kunšperk in Bizeljsko, stoji križišče, kjer naj bi se nekoč zbirale čarovnice. Ob križišču še vedno stoji skalni osamelec, za katerega se govori, da je to nekoč bila ajdovska baba velikanka, katera je v naročju nosila otroka in se obrnila, pa čeprav se ne bi smela in okamenela za vse večne čase.

  • Nekoč so v naše kraje prispeli Turki, in po veliki zmagi nad sovražniki odkopali zlato tele, zakopano pod gradom Kunšperk v Klestah. Med veselico pa je z gradu Kunšperk priletela velika krogla in ubila turškega poveljnika. Preplašeni razbojniki so pustili vse dragocenosti in se pognali v beg.
  • Po legendi naj bi Kunšperk razdejali Turki.

Lastniki:

  • Pred letom 1173: Oton Ehrnegg.
  • 1185: Oton I., brat Friderika s Ptuja.
  • Oton II. (sin Otona I.).
  • 1250: Oton III. (sin Otona II.).
  • 1270: Friderik in Oton VI. (Sinova Otona III.).
  • 1323: Hans (Friderikov sin).
  • 1388: Andrej (Hansov sin).
  • 1395: Celjski grofje a so ga kmalu morali prepustiti Andrejevi sestri Agnes, kateri je grad po dedni pogodbi pripadal.
  • 1397: Agnes, drugič poročena s Henrikom z Ehrenfelsa (sestra Andreja Kunšperškega).
  • ?: Celjski grofje.
  • 1456: Krški škofje.
  • 1458: Gašper Esenkover.
  • 1465: Krški škof.
  • ?: Rodbina Gall.
  • 1586: Sigmund Tattenbach.
  • 1749: grofica Walburga rojena Tattenbach.
  • 1764: M. J. grof Wildenstein.
  • 1803: grofica M. Dietrichstein.
  • 1820: F. Hirschhofer.
  • 1858: knez Windischgrätz.

Zemljevidi:

Franciscejski kataster za Štajersko 1823 - 1869

Viri:

Knjige:

  • Ivan Stopar, Gradovi na Slovenskem, 1987.
  • Ivan Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji – Med Kozjanskim in porečjem Save,  1993.
  • Ivan Stopar, Razvoj srednjeveške grajske arhitekture na slovenskem štajerskem, 1977 .
  • Ivan Jakič, Vsi slovenski gradovi, 1997.
  • Dušan Kos, Vitez in grad, 2005.
  • Ivan Lapanje, Politična in kulturna Zgodovina štajerskih Slovencev, 1884.
  • Ilustrirani Slovenec, 1931.

Splet:

Follow by Email