Buy Me A Coffee

Pilštanj

(Pilštanj, Peilenstein, Beilenstein, Peillenßtein, Pilstain, Peylnstain, Pylstein, Paylnstain, Payllenstain).

  •  Ime Pilštanj naj bi izhajalo iz starovisoke nemške besede “bil”, kar pomeni obrambo – boj.

 

G. M. Vischers: Hartenštajn, trg in grad Pilštanj, 1681

Lokacija

  • Država: Slovenija
  • Pokrajina: Štajerska
  • Občina: Kozje
  • Trg: Pilštanj
  • Koordinate: 46.09943, 15.52445

Zgodovina

  • Naselje Pilštanj se prvič omenja leta 1042, ko ga Hema, soproga Viljema, grofa Breže – Selškega, izroči samostanu v Krki na Koroškem. Naselje je prvotno stalo JV pod gradom Pilštanj, kjer je še danes ledinsko ime Stari trg. V 14. stol. so zgradili novi trg sredi hriba med gradovoma Pilštanj in Hartenštajn. 
  • Manjša utrdba je bila razširjena v grad Pilštanj verjetno na pobudo krškega škofa Romana I. (1131-1167) ali njegovega predhodnika.
  • Leta 1158 se prvič po gradu imenuje krški ministerial Ernest Pilštanjski “Ernest de Bilenstain”.
  • Župnijska cerkev sv. Mihaela se prvič omenja že 1167. Cerkev naj bi bila sedež prafare že v 10. stoletju. Istega leta se omenja tudi prvi župnik.
  • Grad Pilštanj se kot grad prvič omenja leta 1185 “castrum de Pilstain” v darilni listini krškega škofa Ditrika.
  • Leta 1186 krški škof Ditrik omenja grad Pilštanj kot “castrum nostrum Pylstein”. Istega leta papež Urban III. potrdi škofu Ditriku med drugimi posestvi tudi Pilštanj “in marchia Vngariae Pilsten” ali “Pilštanj v Ogrski marki”. 
  • V 13. stoletju rod Pilštanjskih izumre.
  • Grad Hartenštanj je prvič pisno omenjen leta 1341 kot “turn ze Peylnstain”. Zgrajen je bil verjetno že pred letom 1256 kot izpostavljen stolp “propugnaculum” gradu Pilštanj. 
  • Leta 1348 se grad Pilštanj omenja kot “vest Peilstain”.
  • Leta 1404 se Pilštanj prvič omenja kot trg. Istega leta se v krškem urbarju omenja Jošt Soteški “Jostmann von Helfenber”, posestnik stolpa v Pilštanju. V urbarju se omenja tudi povečana tako imenovana “neizmerjena vsakdanja tlaka” za potrebe gradu “opus diurnum ad castrum cum lignis et aliis serviciis cottidianis”. 
  • Leta 1431 trg dobi pravico do Miholovega sejma.
  • Leta 1441 je škof Johan izročil vse svoje gradove, med njimi je bil tudi Pilštanj, cesarju, najverjetneje iz strahu, da jih grofje Celjski ne bi ponovno napadli.
  • Leta 1458 sta brata Henrik in Jošt v fevd dobila hišo na grajskem hribu “Haus am Burgberg”. Kasnejši viri potrjujejo, da gre tukaj za Hartenštajn.
  • 1463 se grad Pilštanj omenja kot “gesloss Paylnstain”.
  • Leta 1466 se grad Pilštanj omenja kot “gesloss Payllenstain”. Istega leta ali malo pred tem je bil zgrajen zvonik cerkve sv. Mihaela in prva šola v trgu.
  • Leta 1476 so Pilštanj napadli Turki.
  • Leta 1479 je šla mimo Pilštanja velika vojska Turkov, katera je nadaljevala pot proti Celju in tam hudo pustošila še posebno po cerkvah in samostanih. Ko se je ta vojska vračala jih je pri Brežicah  pričakala vojska Jurija Zagorskega in Turke premagala.
  • Leta 1494 so Pilštanj, Žusem, Planino, Studenico in Slovensko Bistrico napadli in opustošili Turki. V tem napadu naj bi pobili in odpeljali v suženjstvo 7000 ljudi. Cesarska vojska naj bi bila v bližini, a niso imeli dovoljenja za spopad, tako da so Turke pustili na miru.
  • Leta 1502 se grad Hartenštajn omenja kot “Herttenstain”.
  • leta 1505 trg dobi pravico do drugega sejma (po drugih virih naj bi imel že v 15. stol. pravico do šestih sejmov).
  • Na bližnjem griču z imenom Osojnik, po domače “Osojek”, so bile postavljene vislice “obsojnik – osojnik”.
  • Pred 31. majem leta 1515 so uporni kmetje zasedli trg in oba gradova. Pri tem so se znesli nad plemstvom in vse izropali. Prebivalci trga pa so se kmetom v večini kar pridružili pod vodstvom Šterca. Uporniki so pobrali stare listine v katerih so bile potrjene njegove pravice, tako da mu je moral krški škof A. Hoyes te pravice znova potrditi, kar se je zgodilo 24. aprila 1539. 31. maja 1515 so se poslanci deželnega glavarja Dietrichsteina s tristočlanskim kmečkim vodstvom dogovorili o ponovni vrnitvi Pilštanja in ostalih okoliških gradov, in da bodo prenehali z nasiljem. 
  • Leta 1570 krški škof Urban Sagstetter razpadajoč grad Pilštanj obnovi in dodatno utrdi, kar priča kamnita plošča nad vrati cerkve sv. Mihaela.
  • Leta 1573 v ponovnem uporu kmetje niso mogli zavzeti gradu, saj je bil na novo utrnjen. Tudi tokrat se uporu pridružijo prebivalci trga Pilštanj. Noč med 7. in 8. februarjem je Gregoričev oddelek (približno 800 upornikov) prespal pri Pilštanju in nato nadaljeval pot proti Bistrici pri Sotli. Tam pa jih je dohitel oddelek štajerskega plemstva in pehote pod poveljstvom celjskega četrtnega poglavarja Schrattenbacha, kateremu so priskočili na pomoč še vojaki s Kunšperka in konjeniški oddelek s Hrvaške. Po hudih bojih so bili puntarji premagani. Ubitih je bilo 50 kmetov, 40 jih je bilo ujetih, ostali pa so se razbežali. Eden izmed ujetih kmetov je povedal, da bi bitko zmagali, če jih ne bi v hrbet udarila in presenetila hrvaška konjenica. 14. februarja 1515 se Hans Soteški pritoži oblasti o početju vodij plemiške vojske Ratkaya in Dornbergerja, ki sta po uspešnih spopadih s kmeti napadla tudi vsa njegova posestva v Pilštanju in okolici z edino izjemo gradu Hartenštajn in jih opustošila. 
  • V času turških vpadov je bila na Pilštanju obveščevalna postaja, ki je s kresovi opozarjala na nevarnost.
  • Leta 1646 je v Pilštanju morila kuga. V celi župniji naj bi umrlo 2000 ljudi, med njimi so bili tudi župnik, kaplan in vsi v farovžu. 
  • Grad Pilštanj so tedanji lastniki Wintershofni konec 18.stoletja opustili in iz kamenja pozidali cerkev, kot tudi druge trške objekte. Danes je viden samo še skromen ostanek zida.
  • Leta 1810 so grofje Attemsi razkrili streho na razpadajočem gradu Hartenštajn in ga prepustili propadu. Blizu njega so imeli postavljeno pristavo, v kateri so shranjevali žito. Stavbo je leta 1810 kupil tržan Martin Strašek. Stavba je bila prvotno predelana v stanovanjske namene, a v 70ih porušena. Lokacija se še danes imenuje štok.
  • Posebnosti vasi so še: ohranjen pranger (sramotilni steber), slatinski vrelec (ki se ne izkorišča), stari vodnjak sredi trga in trške hiše iz 19. st. z značilnimi kozjanskimi portali.
  • Leta 1893 so cerkev sv. Mihaela obnovili na kar kaže napis na slavoloku “TOTA ECCLESIA RENOVATA ANNO 1893”

Slike Pilštanj

Vischer Georg Matthaeus: Grad Pilštanj, 1681

Johannes Clobucciarich: Peilenstein, 1601 - 1605

David Simunič: Grad Pilštanj, 2022

David Simunič: Grad Pilštanj, 2022

Johannes Clobucciarich: Peilenstein, 1601 - 1605

David Simunič: Grad Pilštanj, 2022

David Simunič: Grad Pilštanj, 2022

Slike Hartenštanj

Vischer Georg Matthaeus: Hartenštajn, 1681

Kaiser: Trg Pilštanj in ruševine Hartenštajna, 1830

Johannes Clobucciarich: Hertenstein, 1601 - 1605

David Simunič: Hartenštajn, 2022

David Simunič: Hartenštajn, 2022

Franz Ignaz Flurer: Hartenštajn, 1720

David Simunič: Hartenštajn, 2022

David Simunič: Hartenštajn, 2022

Legende

  • Po legendi naj bi se na gradu Pilštanj leta 980 rodila Sveta Ema (Hema) Krška, grofu Engelbergu in ženi Tuti. Grof naj bi tudi zgradil cerkev sv. Mihaela. Po tragični smrti obeh sinov in moža je Sveta Ema svoja posestva prepustila samostanu na Krki na Koroškem, kasneje pa jih je prevzela krška škofija. Ema je bila med svojimi podaniki znana kot dobra grofica, ki je skrbela za blaginjo ljudi. Leta 1938 je bila razglašena za svetnico – še danes je edina slovenska svetnica.

Freska iz 19. stol.

  • Ohranjena je visoka skala Ajdovske žene z otrokom v naročju, katere nastanek je povezan z legendo o soncu. Pred leti se je del skale, kateri naj bi bil otrok odlomil in padel dol.
  • Hartenštajn naj bi propadal, ker so se kmetje odločili, da bodo desetino raje vozili v Podčetrtek.
  • Iz gradu Pilštanj je bil speljan skrivni rov, kateri pa je bil ob razširitvi ceste zasut.
  • Po legendi naj bi južno od Pilštanja stal zaporni zid, katerega namen je bil zajezitev potoka Bistrica z namenom, da se ustvari umetno jezero. V času Turških vpadov naj bi se ta zid razstrelil in voda bi uničila opremo in hrano sovražne vojske. Po pričanju domačinov naj bi se del tega zidu še videl.

Lastniki trga Pilštanj

  • Pred 1042: Hema Breže-Selška
  • Od 1042: Koroški samostan Krka.
  • 1071: Krška škofija.

Lastniki gradu Pilštanj

  • Začetek 12. stol.: Krški škofje.
  • 12. stol.: Krški škof Roman I.
  • 1158: Krški ministerial vitez Ernest Pilštanjski – Ernest de Bilenstain.
  • 1185: Krški škof Ditrik. Na gradu so živeli skupaj še Popo (1171-1199), Bernard (1173) in Waltfried (1197).
  • 1208: Krški gradnik Gotpold.
  • 1241: Krški gradnik Herman.
  • 1256 – 1264: Krški ministerial Henrik Rasp Pilštanjski (zadnji Pilštanjske veje).
  • 1279 – 1286: Wulfing Pressinger.
  • 1287: Seifrid iz Šaleka ga zastavi krškemu škofu.
  • Konec 13. stol.: Lindeški.
  • 1348: Perchtold Losnitzer.
  • 1404: Eberhard Golienz.
  • 1492: Ga je od krškega škofa Rajmunda dobil Andrej Višprijski.
  • 1501: Ulrik Višprijski grad izroči v oskrbništvo Lorenzu Bonhomu.
  • 1546 ali 1548: Krištof Wildensteiner.
  • 1552: Hans Trauner.
  • 1570: krški škof Urban Sägstetter.
  • 1573: Grafensteiner.
  • 1617: Sta imela Pilštanj in Hartenštajn v najemu baron Jurij pl. Reising in njegova žena Judita.
  • 1672: Grad dobi hči Johana pl. Reisinga, Ana Krescencija, por. Wintershofen.
  • 1692: Godefrid Honorius pl. Wintershofen (mož Ane Krescencije).

Lastniki gradu Hartenštajn

  • Od 1256 do konca 16. stol.: Vitezi Soteški v svojem fevdu.
  • 1404: Jošt Soteški “Jostmann von Helfenberg”.
  • 1428: Jošt Soteški zapiše stolp svoji ženi.
  • 1458: Brata Henrik in Jošt Soteški.
  • Od konca 16. stol.: Baron Jakob Szekely iz Ormoža.
  • Od leta 1605 – 1615: Andrei Puerscher (vnet protestant).
  • Od leta 1616: Baron Jurij Reising pl. Drönikhoff vključno z gradom Pilštanj.
  • 1643: Gottfried Reising.
  • 1652: Janez Krstnik pl. Reising.
  • ? : Od baronov Reisingov ga je dedovala Helena Regina, poročena Zehentner, baronica pl. Zehentgrueb.
  • 1676: Janez Ferdinand Zehentner.
  • Leta 1716: Grof Ignac Marija Attems.

Grb trga Pilštanj

Kobel und Pirchegger, 1954

Widimsky, 1864

OPIS GRBA

Na rdečem ščitu je upodobljen rjav jelen na zelenem hribu v pozi couchant, katerega podita dva psa.  Pil naj bi pomenil postaviti se v bran.

POMEN HERALDIČNIH SIMBOLOV

  • Jelen: Tisti, ki se ne bo boril, če ga ne izzovejo; mir in harmonija.
  • Psa: Pogum, budnost in zvestoba (Jelen simbolizira trg in na vsaki strani ga stražita dva psa, Hartenštajn in Pilštanj).

BARVE

Na rdečem ščitu je po heraldičnih pravilih lahko upodobljena samo ena kovinska barva, zlata (rumena) ali srebrna (bela). Rjava barve heraldika ne pozna. Glede na večjo podobnost z zlato, domnevam da gre v tem primeru za zlato barvo, katero so pomotoma upodabljali z rjavo barvo.

  • Rdeča: rubin, pravo, moč, pogum, dostojanstvo in ljubezen.
  • Zlata: topaz, veličastnost, ugled, vrhovnost, dostojanstvo in bogastvo.
  • Zelena: smaragd, svoboda, veselje, upanje, ljubkost in zdravje.

Pečat

Ohranjen je pečat trga Pilštanj iz 15. stol. z napisom “Sigillium civitas Peilnstain”.

Zemljevidi

Jožefinski zemljevid, 1804

Vischer, Georg Matthaeus, Trost Andreas: Stÿriae Ducatus Fertilisimi Nova Geographica Descriptio, 1678

Franciscejski kataster, 1825

Viri:

Knjige:

  • Krajevni leksikon dravske banovine, 1937.
  • Ivan Lapanje: Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev, 1884.
  •  Ivan Stopar: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji – Med Kozjanskim in porečjem Save, 1993.
  • Grafenauer Bogo: Kmečki upori na Slovenskem,1962.

V sodelovanju z

Follow by Email