GUMB
Buy Me A Coffee

Sevnica

Rok Kranjc: Grad Sevnica okoli leta 1600

  • Nemško ime za Sevnico je Liechten – wald, kar pomeni redek, zračen gozd.
  • Sinonimi: Sevnica, Sebnicz, Liehtenwald, Liehtenwalde, Lehtenwald, Liechtenwald, Liechtenvaldt, Lihtenwalde, Lyechtenwalde, Rebenburg
  • Čas nastanka gradu: 13. stol.
  • EŠD gradu: 645
  • Stanje gradu: Ohranjen
  • Država: Slovenija
  • Pokrajina: Štajerska
  • Občina: Sevnica
  • Mesto: Sevnica
  • Koordinate: 46.00789, 15.31393

Zgodovina

  • 1043: Hema Breže – Selška prepusti območje današnje Sevnice, katero je spadalo pod upravo Brestanice, salzburškem nadškofu Balduinu.
  • 12. stol.: Salzburški nadškof Konrad I. (1106 – 1147) je najverjetneje pozidal grad Sevnica v prvi polovici 12. stol. z namenom omejitve vdorov ogrske vojske na območje današnjega Posavja.
  • 1256: 4. aprila je bila v Sevnici podpisana listina o delitvi dediščine med koroškim vojvodom in gospodom Kranjske, Ulrikom III. Spanheimskim, in njegovim bratom, salzburškim nadškofom Filipom. V tej pogodbi se Sevnica prvič posredno omenja kot “Lyechtenwalde”.
  • 1275: Prva neposredna omemba naselja Sevnica kot “Liehtenwalde“.
  • 1292: Prva omemba grajske posadke.
  • 1309: Prva omemba gradu Sevnica kot “castellum Liehtenwalde” v salzburškem urbarju. Poleg gradu so omenjeni tudi kastelan, vratar in stražarji z njihovimi dohodki. Istega leta se Sevnica prvič omenja kot trg “Wetzko civis in Lihtenwalde“.

Igor Sapač: Grad Sevnica okoli leta 1300

  • 1322: V urbarju se omenja grad kot “castrum Liehtenwald”. Istega leta se Sevnica omenja kot trg.
  • 1323: Grad Sevnica se omenja kot “ammannshaus”. Istega leta se omenja Sevnica kot vikariatna župnija.*Ammannshaus = prebivališče uradnika, ki upravlja sevniški grad. 25. julija je prva znana omemba sevniške cerkve kot “chirchen ze Liechtenwald” in vikariatnega župnika v Sevnici “Johanns pfarrer ze Liechtenwald”.
  • 1331: Patriarh Pagan je videmsko župnijo, kamor je spadala tudi Sevnica, pridružil cistercijanskemu samostanu v Kostanjevici. 
  • 1346: Grad se omenja kot “die vest Lehtenwald”.
  • 1358: Sevnico prvič prizadane izbruh kuge.
  • 1373: Grad Sevnica se omenja kot “haus Liehtenwald”.
  • 1376: Sevnica postane samostojna župnija.
  • 1381: 7. januarja je salzburški nadškof Pilgrim izdal privilegijski red za Brežice in Sevnico.
  • 1408: Nadškof Eberhard za trg Sevnico izda iste določbe, kot so jih že imele trške Brežice. 31. oktobra nadškof Sigismund podeli Sevnici nov privilegij.
  • 1417: Izpričan je bil patrocinij cerkve sv. Nikolaja, podružnice videmske župnije  kot “ad capellam sancti Nicolai in Lichtenwald”. 
  • 1420: V listini, nastali med 1420 – 1430, je dal oglejski patriarh Ludovik občini Sevnica dovoljenje za postavitev cerkve sv. Florijana.
  • 1431: Prva omemba trške kapelice sv. Nikolaja. Zavetnik sv. Nikolaj je bil izbran zaradi močnega trgovanja po Savi *Na mestu kapelice je bila zgrajena cerkev sv. Nikolaja, ki je bila uničena v požaru leta 1854. Na njenem mestu je bila postavljena današnja župnijska cerkev. 
  • 1441: Prvič je bil izpričan obstoj posebnega trškega sodnika.
  • 1443: Prva znana omemba trške cerkve sv. Florijana. *Prvotno naj bi stala samo kapelica.
  • 1448: 29. maja nastane za gospostvo Sevnica tretji poznani urbar. Istega leta je prva znana omemba broda čez Savo. *Med Sevnico in Radno.
  • 1455: Salzburški nadškof Sigismund je pri potrditvi sevniškega privilegija iz leta 1408 dodal še en sejem na miklavževo.
  • 1479: Z vojno cesarja Friderika proti ogrskemu (Madžarskemu) kralju Matiji Korvinu je postala Sevnica za 10 let del ogrskega kraljestva. Korvina je podprl salzburški nadškof Bernard pl. Rohr in ogrski vojski dal na razpolago salzburška posestva in gradove.

Madžarski kralj Matija Korvin v knjigi: Thuróczy Chronicle 1435–1489

  • 1490: Cesar Maksimilijan po smrti Matije Korvina zaseže salzburška posestva, vključno s Sevnico.
  • 1494: Grad se omenja kot “sloss Liechtenwald”. Tega leta cesar Maksimilijan vrne grad Sevnica salzburški nadškofiji.
  • 1513: Nadškof Lenart potrdi trški privilegij, ki sta ga izdala nadškofa Eberhard in Sigismund in se glasi: “trški sodnik, ki ga lahko imenuje nadškof ali vicedom, mora skrbeti za blagostanje trga; kdor ni tržan, ne sme točiti vina in ne loviti rib. Trg uživa azilsko pravico; kdor se vanj zateče, je 14 dni deležen njegove zaščite. Ako tržan koga ubije, se z njim postopa kot z meščanom v Ptuju: sorodniki umorjenega imajo pravico do premoženja ubijalca”. Trg Sevnica pridobi pravico do letnih sejmov.
  • 1519 – 1555: Upravnik gradu Baron Hans Ungnad je zaradi obrambe pred Turki predelal srednjeveški grad Sevnica v moderno utrdbo. *Franc Ungnad je bil plemič iz stare fevdalne družine, protestant, sicer pa tudi vojaški poveljnik in celjski, pozneje štajerski deželni glavar. Leta 1561 je ustanovil Südslawische Bibelanstalt v Nemčiji, kjer so pisali verske knjige v slovenščini, hrvaščini in cirilici (Windische, Chrabatische und Cirulische Trukherey) in je tesno sodeloval s Primožem Trubarjem. Do leta 1665 so ustvarili 25.000 kopij tridesetih knjig, od teh se jih je do danes ohranilo le 300.

Igor Sapač: Grad Sevnica okoli leta 1550

  • 1525: Tega leta naj bi zaradi Turške nevarnosti nekdo zakopal približno 800 italijanskih srebrnikov. Najdeni so bili šele v 20. stol. *Leksikon dravske banovine 1937.
  • 1529: Sevnico drugič prizadane izbruh kuge.
  • 1545: Ivan Sevniški, župnik v Gotovljah, je ustanovil v Sevnici kaplanijo s pomočjo desetih podložnikov Gornjega in Dolnjega Brezovega.
  • 1573: Grad in trg Sevnica zaseže brez upora 600 kmečkih puntarjev pod vodstvom Ilije Gregoriča. Istega leta se Sevnica prvič omenja v Slovenskem jeziku kot “Sebnicz”.
  • 1595: Grad proti volji papeža Klemena VIII. kupi v dedno last Inocenc Moscon, ga predela v udobno rezidenco in zgradi arkadne hodnike. *Moscon naj bi ga kupil od salzburškega nadškofa Wolfa Ditricha.

Igor Sapač: Grad Sevnica okoli leta 1600

  • 16. stol.: Zgrajena je bila Lutrova klet, katero je obiskoval tudi Jurij Dalmatin. *Lutrova klet se imenuje tudi turn in je verjetno na lokaciji prvotno stal izpostavljen stolp, kasneje predelan v katoliško cerkvico, katero so prevzeli luterani.
  • 1613: Prva znana omemba trškega dvorca “spodnji grad”, katerega prvotna funkcija je bila skladiščenje in trženje blaga po reki Savi, saj je imel dvorec svoje lastno pristanišče. 
  • 1619: Posest Sevnica ob nastopu nadškofa Parisa Lodrona, kljub dedni lasti Inocenca Moscona, pride pod salzburško vrhovno oblast in ostane pod njo vse do leta 1803.
  • 1625: Sevnico tretjič prizadene izbruh kuge.
  • 1637: Moconi po dolgoletnem fajdanju s salzburško vrhovno oblastjo dobijo posestvo Sevnica v dedni fevd za 40.000 fl. 
  • 1638: Sevnico uniči prvi znani požar.
  • 1646: Sevnico četrtič prizadene izbruh kuge.
  • 1652: Sevnico petič in zadnjič prizadene izbruh kuge.

G. M. Vischers: Grad Sevnica, 1681

  • 1668: Prenovljena je bila stara župnijska cerkev sv. Nikolaja.
  • 1726: Postavljeno je bilo Marijino znamenje pred tedanjim magistratom na gornjem trgu. 
  • 1730: Anton Jožef grof Auersperg je dal zgraditi na griču zahodno od trga kapelo Božjega groba s petimi kapelicami ob poti do nje. 
  • 1745: Postavljeno je bilo znamenje sv. Janeza Nepomuka na kamniti ograji mostu čez Florjanski potok.
  • 1754: Zakonca Martin in Konstancija Šinkovic sta sredi trga postavila spomenik sv. Martina.
  • 1760: 15. julija je Sevnico v okviru vizitacije župnij obiskal prvi goriški nadškof Karel Mihael Attems. 
  • 1763: V noči iz 4. na 5. marec, grad in trg Sevnica pogorita. Izvedenec Karel Lipuš iz Celja je ocenil škodo na gradu na 14.260 fl. Po obnovi gradu je bil stari stolp znižan do današnje višine. V trgu sta požar preživeli dve cerkvi in samo tri hiše.
  • 1766: Trške hiše dobijo številke.
  • 1775: Postavljeno je bilo znamenje Kristusa kralja na kamniti ograji mostu čez Drožanjski potok. 
  • 1782: Prva znana omemba šole v Sevnici. V mežnariji je bila urejena čitalnica.
  • 1783: Trg Sevnica pridobi pravico do živinskih sejmov.
  • 1790: 30. junija je Sevnico zasedlo 2000 kmečkih upornikov iz Loke, kjer se je upor začel.
  • 1797: Izkopan prvi trški vodnjak vzhodno od Martinovega znamenja sredi Glavnega trga. 
  • 1801: 26. junija je uničujoč vihar s točo naredil v Sevnici in širši okolici ogromno škodo. Zgrajena je bila tudi prva šolska učilnica v trgu, prizidek k stanovanju organista. 
  • 1803: Johann Händl pl. Rebenburg je ob pridobitvi gradu zasul obrambne jarke, zasadil park in na južnem delu vzpetine postavil terase.
  • 1812: 24. julija je Sevnico in Sevniški grad obiskal nadvojvoda Janez. 11. avgusta ponoči je manjši požar požgal dve gospodarski poslopji in stanovanjsko hiša.

Kolorirana litografija iz Stare Kaiserjeve suite, okoli leta 1830

Igor Sapač: Grad Sevnica okoli leta 1835

  • 1842: Izkopan je bil drugi trški vodnjak na gornjem trgu – pod današnjimi kostanji. 

Joseph Kuwasseg: Sevnica iz okoli leta 1845

  • 1847: 12. avgusta je bilo na griču pod kapelo Božjega groba predano namenu novo sevniško pokopališče. 
  • 1849: Sevnica je postala sedež okrajnega sodišča, orožniške postaje in davčnega urada. 
  • 1850: Sevnica je postala sedež sodobne občine, ki je obsegala območje katastrskih občin Sevnica, Ledina, Šmarje, Žurkov Dol in Metni Vrh. 
  • 1854: Trg Sevnico zajame velik požar in med drugim uniči tudi cerkev sv. Nikolaja. Ustanovljen je bil okrajni urad, ki je deloval za opravljanje pristojnosti ukinjenih okrajnih glavarstev in okrajnih sodišč. 
  • 1859: Zaradi požara je bilo izvedeno preštevilčenje hišnih številk. 
  • 1861 – 1862: Izgradnja današnje župnijske cerkve sv. Nikolaja. 
  • 1862: 1. oktobra je bila odprta železniška proga Zidani Most – Zagreb – Sisak. Sevnica je bila prva postaja od Zidanega Mosta in edina na območju današnje občine. 7. decembra je videmski dekan Anton Rajc, nekdanji sevniški kaplan, blagoslovil novo župnijsko cerkev sv. Nikolaja. Triladijska neoromanska bazilika s prečno ladjo je bila 52 let največja župnijska cerkev v Posavju.
  • 1863: 26. julija je novo župnijsko cerkev posvetil lavantinski knezoškof Jakob Maksimilijan Stepišnik.
  • 1864: Januarja je bila ustanovljena nemška čitalnica. 

C. Reichert: Sevnica okoli leta 1864

  • 1865: 26. novembra je bila ustanovljena narodna čitalnica – prva v Posavju.
  • 1866: 7. januarja otvoritev prostorov narodne čitalnice v nadstropju hiše na Glavnem trgu 25. 
  • 1868: Sevnica postane sedež zastopstva okraja znotraj okrajnega glavarstva Brežice. 
  • 1869: 2. maja se je v Sevnici vršil velik tabor, na katerem so zborovalci zahtevali zedinjeno in avtonomno Slovenijo, jezikovno enakopravnost, slovensko šolstvo in slovensko sodstvo.
  • 1871: Zgrajeno je bilo novo šolsko poslopje v Sevnici – trška šola, današnja Glasbena šola Sevnica. 
  • 1877: 1. junija je bil odprt leseno – železni most čez Savo med Sevnico in Radno, ki ga je zgradil konzorcij lokalnih podjetnikov s pravico pobiranja mostnine za 50 let. 
  • 1879: Spomenik sv. Martina je bil obnovljen. 
  • 1880: Lastnik gradu Sevnica postane prof. dr. Karel Ausserer, ki je na severnem pobočju uredil novo cesto na grad in obogatil drevesni del grajskega parka.
  • 1882: 27. novembra je bila odprta zasebna nemška šola, ki jo je ustanovila istega leta ustanovljena krajevna skupina ponemčevalne šolske organizacije “Deutscher Schulverein”. 
  • 1886: Občina je postavila zahodno poleg Martinovega znamenja sredi trga javno tržno tehtnico. 

Igor Sapač: Grad Sevnica okoli leta 1890

  • 1894: Čez Savo med Logom in Gobovcami pri Sevnici je začel voziti žičnat brod.
  • 1903: Septembra je bilo odprto drugo osnovnošolsko poslopje v trgu “spodnja trška šola”.
  • 1909: Prenova župnijske cerkve sv. Nikolaja.
  • 1910: Na gradu, ki je bil v lasti grofice Matilde Arco Zinneberg, se omenja veliko starin in umetnin. (Starine in umetnine so bile v večini izropane med drugo svetovno vojno). 20. oktobra je bila ustanovljena nemška zadruga Neuheim “Novi dom”, ki je kupila hotel pri železniški postaji in mu nadela ime hotel Neuheim. 
  • 1913: Februarja so narodno zavedni člani požarne brambe iztrgali vodstvo iz dotlej nemškutarskih rok, izvolili slovensko vodstvo in uvedli slovensko poveljevanje. 
  • 1920: 26. junija se je regent Aleksander Karađorđević ustavil na sevniški železniški postaji, kjer so mu Sevničani in okoličani pripravili sprejem. 

Aleksander I. Karadžordžević, srbsko - jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija

  • 1929: Sevniške hiše so dobile električno razsvetljavo iz Jakilove žage na Mirni v Dol. Boštanju.
  • 1939: 1. decembra je bil odkrit v novem parku pri železniški postaji bronasti kip kralja Aleksandra Karađorđevića, delo kiparja Boža Pengova. 
  • 1941: V petek 11. aprila pride v Sevnico nemška okupatorska vojska. 12. novembra je komandir brežiške čete Dušan Kveder – Tomaž iz zaporov sevniškega sodišča rešil slovenske rodoljube. Dogodek se v Sevnici obeležuje kot praznik Občine Sevnica. 
  • 1945: 12. maja je Sevnico osvobodila 9. brigada 10. divizije 2. armade jugoslovanske vojske. 17. maja pride do silovite eksplozije vojaških eksplozivnih sredstev na železniški postaji in njeni okolici, ki terjajo okoli 100 smrtnih žrtev. Porušeni so bile železniška postaja, restavracija Merc – Zupančič in hotel Triglav. 
  • 1952: Trg Sevnica je bil povzdignjen v mesto.
  • 1968: Upraviteljica grajskega posestva Elizabeta Fleischer je z gradu odnesla še zadnje starine. Med njimi so bile: kitajski predmeti in pohištvo, puške, sakralni predmeti, slike in ostala notranja oprema.

Slike

Sevnica v 16. stoletju. (avtor: Rekonstrukcije Slovenskih Gradov)

Sevnica v 16. stoletju. (avtor: Rekonstrukcije Slovenskih Gradov)

Sevnica v 16. stoletju. (avtor: Rekonstrukcije Slovenskih Gradov)

Sevnica v 16. stoletju. (avtor: Rekonstrukcije Slovenskih Gradov)

Sevnica v 16. stoletju. (avtor: Rekonstrukcije Slovenskih Gradov)

Rekonstrukcije Slovenskih Gradov

Jože Gorjup: Grad Sevnica, 1964

Jože Gorjup: Grad Sevnica, 1964

Jože Gorjup: Grad Sevnica, 1964

Jože Gorjup: Grad Sevnica, 1964

Jože Gorjup: Grad Sevnica, 1964

Jože Gorjup: Grad Sevnica, 1964

Legende

  • Po pričanju domačinov naj bi bila grad Sevnica in trški dvorec povezana s skrivnim rovom, katerega so uporabljali za skrivanje pred Turki.
  • Grad Sevnica naj bi bil zgrajen že leta 859, ko je postal last salzburške nadškofije. *Leksikon dravske banovine, 1937.
  • Po starejši literaturi naj bi sevniška graščina stala že v 14. stoletju ali celo 13. stoletju. Novejša literatura govori o dvorcu šele od 17. stoletja dalje – tedaj naj bi tu stala hiša – Behausung s 16 podložniki in tremi osebenjki (gostači), ki jo je imel v zajmu od krške škofije grof Lamberg.

Lastniki

  • 1360: Polhograjski.
  • 1370: Gothard von Neidberg.
  • 1441: Nikolaj Gallenberg.
  • 1479 – 1491: Ogrski kralj Matija Korvin.
  • Do 1519: Oskrbnik Hans Rajhenburški.
  • 1519: Baron Ivan Ungnad (Hans von Ungnad).

Baron Hans von Ungnad: 1493 - 1564

  • 1558: Oswald Göriacher in baron Ivan Ungnad.
  • 1563: Boltežar baron pl. Lamberg.
  • 1590: Ivan baron pl. Khiessl.
  • 1595: Inocenc Moscon.
  • 1619: Salzburška vrhovna oblast.
  • 1675: Ana Elizabeta, grofica Turjaška rojena Moscon.
  • 1688: Grofje Draškovič.
  • 1725: Grofje Turjaški.
  • 1769: Grofica Jožefina Keglevič (grofica Ana Sermage).
  • 1803-1864: Johann Händl pl. Rebenburg.
  • 1864: Albert Gehrenböck in Ludvik Ratzesberg pl. Wartenburg.
  • 1880: Prof. dr. Karel Ausserer.
  • ?: Grof Wallhofen.
  • ?: Schleinitz.
  • ?: Kapetan Oton.
  • 1910: Grofica Matilda Arco Zinneberg por. baron Tränkl, ki je bila habsburške rodovine.
  • Do konca druge vojne: Lucca Wallmoden.

*Burdi, Spitzerji, Fischerji, Ankerni, Weinbergerji, Arco – Zinnebergi.

Zemljevidi

Franciscejski kataster za Štajersko, 1825

Avstroogrska vojaška karta, 1763 - 1787

Viri

Knjige

  • Ivan Stopar: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji; med Kozjanskim in porečjem Save, 1993.
  • Leksikon dravske banovine, 1937.
  • Zadravec Dejan: Grad Sevnica, 2011.
  • Oskar Zoran Zelič: Zgodilo se je v Sevnici.

Splet

V sodelovanju z

Grajske stavbe v Sloveniji
Osebni grb
Facebook
Follow by Email
Facebook