Dvorec Zalog

(Stolp, dvor, dvorec)

(Zalog, Zalogso, Salog, Saloch, Jelouski grad, Zalogso, Breitenau, Brajtenav, Brajttenav, Preytenaw)

Po Valvasorju naj bi dvorec dobil slovensko, kot tudi nemško ime, po široki livadi ali za logom (gozdom).

Lokacija

Država: Slovenija
Pokrajina: Kranjska
Občina: Straža
Naselje: Zalog
Koordinate: 45.79662, 15.11198

Zgodovina

Naselje Zalog se prvič omenja že leta 1180 kot Saloch.
Verjetno je že v 12. stol. na lokaciji nekdanjega dvorca stal utrjen stolpast dvor. Postavljen je bil najverjetneje z namenom varovanja meje med Ogrskim kraljestvom in Rimsko-nemškim cesarstvom, saj je takrat meja še potekala po reki Krki. Zaloški vitezi so bili višnjegorski ministeriali in so se tako kot njihovi sorodniki tudi imenovali. V hudih spopadih z Ogri so do leta 1200 s skupnimi močmi prestavili mejo cesarstva do reke Kolpe, kot stoji še danes. Zaloški in Lukenjski gospodje so si do konca 12. stol. izborili pravico do nižjega sodstva. Na poplavni ravnici v okolici Zaloga se je nekoč nabiralo ogromno železove rude, samo čevelj pod površjem.
Prva posredna omemba dvorca sega v leto 1180, ko se omenja vitez Bertold de Praneouege.
Leta 1254 je češki kralj Otokar II. daroval freisinški škofiji ministeriale, ki jih je dobil kot doto po svoji ženi Margareti Babenberški. Med njimi sta tudi ministeriala, od katerih se eden imenuje po Zalogu (Breitenau).
Dvorec se prvič neposredno omenja leta 1351 kot “turen gen Praytenaw” stolp pri Prečni?
Leta 1428 se pri naselju Zaloke prvič omenja brod in cerkev sv. Martina. Zaloški naj bi imeli v lasti tudi en mlin. (Ob naselju je na zemljevidu iz leta 1825 označeno ledinsko ime Pungert ali po naše sadovnjak).
Leta 1550 so lastniki Gallenbergi stolpast dvor razširili in povečali v razkošni renesančni dvorec.
Valvasor omenja, da je vdova Hansa Jakoba Portikha vse premoženje zavila v stare cape in jih poskrila po dvorcu in so po njeni smrti novi lastniki še dolgo časa odkrivali njene skrivne kotičke polne denarja.
904m SV od dvorca so arheologi odkrili dvignjen plato na katerem so vidni sledovi srednjeveške otoške utrdbe, katera je bila obdana z vodo in je bila del varovalne verige med zaloškim in lukenjskim stolpastim dvorom.
V 19. stol. so Uskoki napadali in ropali tako Zalog, kot grad Luknja. Konflikt med mejnimi sosedi je trajal več kot 700 let.
Med drugo vojno so dvorec izropali Italijani. Leta 1942 pa dokončno partizani in domačini, nato so ga zažgali, ruševine pa porabili za gradnjo svojih domov. Kmalu po vojni je arhitekt Marjan Mušič v razvalinah dvora opazil prvotno stolpasto jedro.
Leta 1948 so bile ruševine dokončno odstranjene. Danes je na lokaciji dvorca travnik.