Foto: arhiv Narodnega muzeja Slovenije
- Otoški trg se je v stari nemščini imenoval Gutenwerth. Gut “dober” en “pri” werth “otok” ali dobri otok. Slovensko ime je domnevno starejše saj so nemci napačno prevedli besedo dob v dober. Slovensko dob pa izhaja iz bukove vrste drevesa dob.
- Sinonimi: Otok pri Dobravi, Dobravski otok, Gotno brdo, Gutenwerth, Gutenwerde, Guotenberch, Guotenberd,Gutenwerde, Werde
- Država: Slovenija
- Pokrajina: Kranjska
- Občina: Šentjernej
- Naselje: Drama
- Koordinate: 45.8733, 15.33519
Zgodovina
- 98: Tega leta naj bi rimljani domnevno ustanovili železarsko naselbino na lokaciji Otok. Območje rimske naselbine se danes imenuje Drama in domnevno izhaja iz latinske besede “dromos” ali dostop.
- 980: Hema Koroška naj bi tega leta na utrdbo Otok pripeljala prvo redno vojsko iz Bizantinskega dvora.
- 1074: Trg postane središče freizinških škofov za območje dolenjske s sedežem na gradu Klevevž. *Arheološke najdbe so pokazale tri glavne dejavnosti v trgu in sicer: usnjarstvo, lončarstvo in železarstvo še posebno za vojaške namene. Močno se je trgovalo s Hrvaško in Madžarsko.
- 1139: Tega leta naj bi trg hudo opustošila poplava.
- 1188: Freisinški škof Oton II. prvi začne s kovanjem novcev na Otoku pri Dobravi. *Na sprednji strani novcev je upodabljal doprsje angela, na zadnji strani pa glavo sv. Mavricija nataknjeno na križ.
- 1220: Srebrni novci, ki jih je v kovnici Otok pri Dobravi koval oglejski patriarh Berthold Andeško Meranski skupaj s svojim bratom Henrikom IV. iz Andeške hiše Merania.
Srebrni novec, ki sta ga v kovnici Otok pri Dobravi kovala Berthold in Henrik IV. z napisom: MARCHI OYSTRIE
- 1228: Srebrni novec, ki ga je v kovnici Otok pri Dobravi koval vojvoda Otto VII. Andeški, ima na sprednji strani upodobljenega leva, pod njim pa je orel z razprtimi krili, na zadnji strani pa je trdnjavski stolp na sredini trojnega hriba, na desni in levi strani stojita orla, obrnjena proti stolpu. *Novec je bil najden v Metliki in je podoba na novcu izredno podobna metliškemu grbu. V Andeškem grbu prav tako zasledimo upodobitvi leva in orla.
Srebrni novec, ki ga je v kovnici Otok pri Dobravi koval vojvoda Otto VII. Andeški
- 1230: Novce na Otoku pri Dobravi je koval Leopold VI.
- 1234: Novce na Otoku pri Dobravi je koval grof Oton VII. Andech Meranski.
- 1246: Novce na Otoku pri Dobravi je koval Friderik II. avstrijsko – štajerski.
- 1248: Novce na Otoku pri Dobravi je koval grof Oton VIII. Andech Meranski.
- 1251: Prva neposredna omemba trga Otok pri Dobravi kot “Forum Gutenwerde”. *Trg naj bi bil najstarejši trg v Slovenski Marki (večji del Dolenjske in eden najmočnejših trgov na območju današnje Slovenije v 13. in 14. stol.). V 13. stol. je bila v trgu najmočnejša kovnica novcev na Slovenskem.
- 1254: Trg dobi svojega prvega domačega sodnika Gerharda. Sedež sodne oblasti, kovnice denarja in mitnice je bil na trškem “gradu”. Trg je imel tudi svoje rečno pristanišče, vojsko, kamnit most z mostobranom in je bil močan tekmec mestu Kostanjevica.
- 1261: Na Otoku se omenja freisinški grad.
- 1290: Prva znana omemba otoške cerkve sv. Nikolaja. Današnja cerkev je zgrajena na temeljih predhodne cerkve in je edina še stoječa stavba nekdanjega trga. Zgrajena je bila ob nekdanjem rečnem ladijskem pristanišču. *Na Otoku so bili odkriti temelji še župnijske romanske cerkve sv. Katarine in romanske cerkve (domnevno sv. Mihaela) opuščene že v 13. stol.
- 1365: Z ustanovitvijo močnejšega habsburškega Novega mesta začne postopoma upadati moč trga Otok.
- 1414: Trg napadejo in opustošijo Obri.
- 1469: Trg in okolico napadejo Turki.
- 1473: Trg Otok pri Dobravi ponovno napadejo Turki, vanj se je zateklo prebivalstvo iz 52 vasi. V tretjem naskoku naj bi Turki trg osvojili in ga popolnoma uničili. Nekaj prebivalcev naj bi se zateklo v bližnji utrjeni “grad” (domnevno nekje na lokaciji Hrvaškega Broda). Ob gradu se je začel ustanavljati nov istoimenski trg. Iz ostankov gradu naj bi bil zgrajen kasnejši dvorec Otok “Gutenwerth” v naselju Hrvaški Brod. Ohranjeno je tudi pismo freisinškega škofa Ivana IV. Tulbecka poslano vojvodi Sigmundu Avstrijskemu: “Vaši milosti sporočamo, kar je vaši milosti morda že prišlo na uho, da so Turki preteklo poletje popolnoma uničili in opustošili gospostvo Klevevž, v bliskovitem naskoku osvojili celoten trg Gutenwerd in vse, ki so bili v njem – ceni se, da je bilo okoli tri tisoč ljudi – pobili, požgali in odpeljali v žalostno sužnost. Zato gotovo nismo edini, ki zamujamo s plačilom, saj se moramo braniti proti Turkom na vse mogoče načine, a kot krščanski škof obžalujemo in nam je žal, da ne moremo ustreči vaši milosti”.
- 1492: Turki ponovno napadejo novo ustanovljen trg in ga vključno z gradom upepelijo. Istega leta se sedež župnije prestavi iz Otoka v Škocjan, kjer je še danes. *Naselje kljub statusu trga ni imelo obzidja.
- 1809: Podrta je bila otoška župnijska cerkev sv. Katarine in iz njenih ostankov sezidana neka hiša v Šentjerneju.
- 1814: Globoko v zemlji so domačini izkopali kamnitega leva v dolžini 15 cm.
- 1819: Neki kmet je našel novec iz finega zlata, 65 g teže s podobo cesarja Avgusta in na drugi strani božanstva z lavorjem in palmo in napisom: Victroria Aug. G.
- 1843: Otok je povezoval kamnit most na lokaciji Breg kjer je kasneje stal brod. Ob plitvi reki Krki so se videli veliki lepo klesani marmornati kamni, katere so domačini vlekli ven in porabljali za gradnjo svojih domov. Na ravnici blizu vasi Dobrava so izkopali več kamnitih krst v katerih so bile majhne lončene šare, stare vozne oprave in tudi novci. Neki kmet je našel 4 cm dolg okrogel kos zlata in več v papir zavitih novcev. Njegov sosed pa je našel pokvarjeno zlato verižico iz finega zlata s štiriindvajsetimi členi.
- 1967: Na prostoru Otoka je bilo izkopanih 6 sond. V prvi so bile odkrite; rimska površina, poznosrednjeveški ostanki stavbe in mlajša srednjeveška površina z ostanki cestišča. V drugi sondi so bili odkriti ostanki treh objektov; domnevne talilne peči, temelji kamnitega zidu s tlakom mačjih glav in mlajši srednjeveški zid iz deloma obdelanih kamnov in za zidom večji blok iz obdobja rima. V tretji sondi so bili odkriti ostanki požgane stavbe. V četrti je bil odkrit suh zid z ostanki pozno srednjeveške lončenine in poškodovana ostroga, črepi rimske lončevine (na enem je obrazna maska). V peti sondi sta bila odkrita dva tlaka iz mačjih glav, ostanki kurišča in poznosrednjeveški črepi. V šesti sondi je bila odkrita 4 m široka struga kanala, globine 5 m z ostanki poznosrednjeveške lončenine.
Najdbe iz sond. Vir: O raziskovalnih in konservatorskih problemih pri odkrivanju freisinškega trga Gutenwerth Avtor: Vinko Šribar
1968 – 1982: Arheologi prekopljejo 2300 m2 površine in odkrijejo 2500 različnih kovinskih predmetov, 11000 keramičnih kosov (loncev, skled, vrčev, lampic…) in 26 kosov pečnic.
Del pečnice
Del pečnice
Del pečnice
Del pečnice
Del pečnice
Del pečnice
Del pečnice
Del pečnice
Del pečnice
1972: Domačin pričal, da je njegov oče na lokaciji Oštat nekoč našel železen meč in nekaj drugih predmetov. Pri oranju pa se najde veliko gradbenega materiala in keramike.
Legende
- Od in ob trgu je teklo kar šest rimskih cest. Ena je tekla od Otoka do rimskega mesta Crucium – današnje Groblje pri Prekopi.
- Pripovedka govori o potopljeni ladji z zvonovi in drugimi dragocenostmi vred v času turškega napada.
Lastniki
- 980: Hema Koroška.
- ?: Freizinški škofi.
- ?: Andeški upravitelji.
- ?: Bamberški upravitelji.
- 1335: Habsburžani.
- 15. stol.: Celjski grofje.
Zemljevidi
Viri
Knjige
- Varstvo spomenikov 12, 1967.
- Vinko Šribar: O raziskovalnih in konservatorskih problemih pri odkrivanju freisinškega trga Gutenwerth, 1968-1969.
- Vida Stare: Pečnice z Otoka pri Dobravi, freisinškega trga Gutenwerth, 1993.