Pusti grad – Waldenberk
(Pusti grad, Lipniški grad, Waldenberk, Waldenberg, Wallenburg, Walenburg, Waldemberch, Waldenwerd)
Ben Gros: Rekonstrukcija gradu Pusti grad - Waldenberk
Lokacija
- Država: Slovenija
- Pokrajina: Kranjska (Gorenjska)
- Občina: Radovljica
- Naselje: Zgornja Lipnica
- Koordinate: 46.32735, 14.1699
Grb občine Radovljica
Grb Kranjske pokrajine
Zgodovina
- Okrog leta 1102 je koroški mejni grof Ulrik II. iz rodu Weimar-Orlamünde podelil koroškemu grofu Otonu Ortenburškemu posest južno od karavank. Lokacija je bila izbrana z namenom pridobivanja, trgovanja in nadzorovanja železove rude.
- Leta 1185 so posesti v radovljiški ravnini dobili Ortenburžani od stranske veje istrskih Ortenburžanov.
- Grad je najverjetneje zgradil Oton II. grof Ortenburški konec 12. stol. Grof je umrl leta 1197 na poti v Palestino.
- 3. novembra leta 1228 se omenjajo ortenburški ministeriali, v literaturi omenjeni kot “dominus, miles in chnappo”. Prvi med omenjenimi je bil Friderik iz Waldenberka “Fridericus de Waldenberch”.
- Leta 1256 umre Herman II. grof Ortenburški. Njegova sinova Henrik III. in Friderik I. dobita vsak svojo polovico posestva, zaradi katere sta se sprla v medsebojno fajdo, ki je trajala do leta 1263. Friderik I. je po sporazumni delitvi postal lastnik gradu Pusti grad in se po njem tudi prvič imenuje kot “Fridericus de Waldenberch”.
- Grad se v virih prvič izrecno omenja šele 25. aprila leta 1263 kot “castrum Waldemberch”. Ostaline obodnega gradu pa kažejo na obstoj gradu že v 12. stol. Istega leta sta Friderik in njegov brat Henrik ortenburška sklenila dedno pogodbo, v kateri je Friderik dobil Pusti grad (verjetno tudi trg Radovljico), Henrik pa grad Jama in Kamen pri Begunjah.
- Leta 1274 nastopajo v neki briksenški listini kot priče kar trije waldenberški vitezi – Albert, Ulrik in Henrik “Albertus, Uolricus et Henricus de Waldenberch”.
- Leta 1295 in 1296 se grad omenja kot haws Waldenberch.
- V 13. stol. je bil zgrajen SZ izpostavljeni stolp (propugnakul) oddaljen 237 m od gradu. Istočasno je bil verjetno zgrajen JV izpostavljeni stolp, oddaljen 85 m od gradu. Slednji je zapiral dostop do mostu nad obrambnim jarkom.
- Leta 1293 se ponovno omenja Friderik iz Waldenberka.
- Leta 1310 se grad omenja kot castri Waldenwerd.
- Waldenberški vitezi izumrejo v prvi polovici 14. stol, saj se leta 1321 že omenja gorenjski ortenburški ministerial, gradiščan Herman “castaldus dicti dominis comitis”. Grad je v 14. stol. dobil tudi novo obzidje, obrambna stolpa in jarka.
- Leta 1333 postane Radovljica trg. Domnevno se je upravno središče prestavilo iz gradu v Radovljico.
- Leta 1390 se grad omenja kot “castrum Weldenberch”.
- Leta 1418 so po izumrtju zadnjega Ortenburžana Friderika III. gospostvo podedovali celjski grofje. Friderik III. je bil tudi zaslužen za razvoj železarstva na Gorenjskem.
- V začetku 15. stol. so upravitelji gradu zgradili dvor na Lancovem.
- Po umoru Veronike Deseniške leta 1425 in pred letom 1431 je imel dve leti na Waldenberku svoj prisilni dvor Friderik II. grof Celjski.
- Leta 1456, po umoru Ulrika II. Celjskega, pripadata Habsburžanom Pusti grad in Radovljica, in s tem postaneta del deželnoknežje komorne posesti. Ulrikova vdova Katarina Celjska svojih posestev ni hotela predati cesarju brez boja, zato je cesar ukazal napad in upustošenje vseh njenih uporniških posestev, med drugimi tudi grad Pusti grad, katerega je napadel nekdanji celjski vojskovodja Jan Vitovec, ga osvojil in opustošil. Trg Radovljica je bil opustošen kar dvakrat. Leta 1458 je bila premagana Katarina primorana izročiti vsa nekdanja Celjska posetva Cesarju Frideriku III.
- Leta 1498 je omenjena grajska pristava “mairhoff unnder Wallenberg”.
- Leta 1509 je delno obnovljen grad poškodoval potres.
- 24. sušca leta 1511 je med 3. in 4. uro popoldan udaril močan potres in poškodoval grad. Dva dni kasneje je udaril še močnejši med 4. in 6. uro popoldan.
- Leta 1515 je lastnik gradu Pusti grad Maksimilijan Volfgangu pl. Dietrichstein, svoja sredstva raje posvetil prenovi gradu v mestu Radovljica in sedež prenesel tam.
- Pred novembrom leta 1573 je grad pogorel in bil prepuščen propadu. Uporabljati so ga začeli kot kamnolom za gradnjo novejših zgradb.
- Leta 1679 je Valvasor upodobil grad kot ruševino.
- V drugi polovici 18. stol. so podložniki pustograških gospodov z orožjem stražili grajske ruševine.
- V 19. stoletju je domači župnik Jernej Uršič poročal o kar osemnajstih svobodnjakih, ki so prebivali v bližini gradu in katerih naloga je bila spremljati grajskega gospoda, braniti grad in ga ponoči v dvojicah stražiti, pa tudi sodelovati pri izrekanju sodb krvave rihte in eksekucijah.
- Med leti 1990 – 1992 so se na gadu nelegalno izkopavali predmeti, a je to uničevanje zaustavila konservatorska služba.
- Do leta 1993 so arheološka izkopavanja odkrila 2450 predmetov od 13. stol. do 16. stol.
Slike
Janez Vajkard Valvasor: Ruševina Pustega gradu, 1678
C. Grefe: Ruševina Pustega gradu, 1900
Fistrov tlorisni izris gradu (Zupančič, Žontar 1969).
Igor Sapač: Pusti grad v poznem 12. stol.
Igor Sapač: Pusti grad konec 14. stol.
Igor Sapač: Pusti grad sredi 16. stol.
Nina Tomažin: Pusti grad, 2022
Nina Tomažin: Pusti grad, 2022
Nina Tomažin: Pusti grad, 2022
Nina Tomažin: Pusti grad, 2022
Nina Tomažin: Pusti grad, 2022
Nina Tomažin: Pusti grad, 2022
Arheološke najdbe na lokaciji gradu
Legende
- V 19. stoletju je domači župnik Jernej Uršič poročal o kar osemnajstih svobodnjakih, ki so prebivali v bližini gradu in katerih naloga je bila spremljati grajskega gospoda, braniti grad in ga ponoči v dvojicah stražiti, pa tudi sodelovati pri izrekanju sodb krvave rihte in eksekucijah.
- Ohranjena pa je tudi legenda, ki govori o koncu rodu vitezov Waldenberških. Med lepo Nežiko, hčerjo grajskega oskrbnika, in mladim graščakom Udom se je spletla tiha, zatajevana ljubezen. To je zaslutila zla graščakinja, ki je iz maščevalnosti z zlato iglo umorila malega Nežkinega posvojenčka. Sledilo je Udovo maščevanje. Nežika je potlej našla smrt na bregu reke Save, Udo je za vselej izginil, graščakinja pa se je pričela ponoči prikazovati kot bela kača, ki varuje zaklad.
- Legenda govori o zadnjem Ortenburžanu, Frideriku III. Njegova žena, Margaret pl. Teck, naj bi svojega moža prav tu zastrupila s strupenim jabolkom. Zlonamerna grofica je bila za kazen spremenjena v ostudno kačo z zlato krono na glavi, ki še danes lazi po gradu.
- Po legendi naj bi bila po skrivnem rovu povezana Pusti grad in Radovljica.
Povzeto po strani: gradovi.net
Lastniki gradu
Lastniki gradu označeni s podčrto, zakupniki brez črte.
- ? – 1197: Oton II. grof Ortenburški (domnevni graditelj).
- 1197 – 1256: Herman II. grof Ortenburški (sin Otona II.).
- 1256: Henrik III. grof Ortenburški in Friderik I. grof Ortenburški (sinova Hermana II.).
- 1263: Friderik I. grof Ortenburški.
- 1265: Rajnhard Valdenberški.
- 1270: Konrad Valdenberški.
- 1270 – 1291: Dominus Vlricus miles de Waldenberch.
- 1274: Albertus, Uolricus et Henricus de Waldenberch.
- 1274 – 1296: Hermannus de Waldenberch.
- 1281 – 1286: Sorodnik valdenberških vitezov Bertold Dulacher.
- 1286: Heintzon.
- 1295 – 1312: Sorodnik valdenberških vitezov Ulrik Velacher.
- 1304: Majnhard I., Oton V., Albert I. grofje Ortenburški (sinovi Friderika I. grofa Ortenburškega).
- 1312: Ulrik Gesleht.
- 1321: Gradiščan Hermanus de Waldenberch – castaldus dicti dominis comitis.
- 1343: Henrik IV., Albert II., Rudolf, Friderik II. in Oton VI., grofje Ortenburški (sinovi Alberta I. grofa Ortenburškega).
- 1354: Janez pl. Heunsberg.
- 1343 – 1360: Kranjski deželni glavar Oton VI. grof Ortenburški (sin Alberta I. grofa Ortenburškega).
- 1360: Albert II. grof Ortenburški (brat Otona VI. grofa Ortenburškega).
- 1372: Gyselher von Stain.
- 1379 – 1398: Viljem Lamberger.
- 1390 – 1418: Friderik III. grof Ortenburški (sin Alberta II. grofa Ortenburškega in zadnji potomec plemenite Ortenburške rodbine).
- 1392 – 1405: Nikolaj von Stein.
- 1406 – 1407: Jurij Lamberger.
- 1420 – 1435: Herman II. grof Celjski.
- 1437: Celjski gradiščan Nikolaj Mengeški.
- 1456: Habsburžani.
- 1456: Deželnoknežja posest v zastavi Henrik Grezberger.
- 1457 – 1465: Deželnoknežja posest v zastavi Andrej pl. Kraigh.
- 1465 – 1476: Oskrbnik Gašper pl. Hawenpeckh.
- 1476: V fevdu Jurija Kacijanarja.
- 1478: Lenart Kacijanar.
- 1485: V fevdu Pavla Engelharda in Baltazarja Eckenpergerja.
- 1496: Sekovski škof Matija.
- 1515: V zastavni lasti Maksimilijana Volfganga pl. Dietrichsteina.
Grajske ruševine
- 1589: V zastavi grofa Janeza Ambroža Thurna.
- Konec 16. stol.: Zastavni lastniki grofje Thurn-Valsassina.
Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340
Pečat Ulrika Geslehta s Pustega gradu, 1312
Zemljevidi
Franciscejski kataster za Kranjsko, 1826
Nemška mapa iz 18. stol.
Knjige
- Stopar Ivan: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji (I. Gorenjska) – Med Goričanami in Gamberkom, 2000.
- Ben Gros: Gradovi grofov Ortenburških, 2014.
- Igor Sapač: Grad Waldenberk – Pusti grad pri Radovljici, Stavbnozgodovinski oris, 2016.
- Ivan Jakič: Sto gradov na Slovenskem, 2001.
- Josip Ciperle: Kranjska dežela, 1899.
Splet
V sodelovanju z
