Svibno
Janez Vajkard Valvasor: Svibno, 1679
- Po Valvasorju naj bi ime Svibno izviralo iz prvotne popačene nemške besede za ostro “scharf”. Po njegovi drugi domnevi pa se je gozd imenoval Svibno in je po njem dobil ime tudi grad.
- Na Svibnem raste rastlina sviba: grmičasta rastlina z rdečimi mladikami, belimi cveti in črnimi plodovi in od tod najverjetneje izvira ime. Mesec maj se je včasih imenoval sviban, sviben, svibanj.
- Sinonimi: Svibno, Svivven, Schärffenberg, Scharffenberg, Scherffenberg, Seherffenberg, Sherffenberch, Scherfenberch, Scherffenberch
- Čas nastanka: 12. stoletje
- EŠD: 9688
- Stanje: Ruševina
- Država: Slovenija
- Pokrajina: Kranjska
- Občina: Radeče
- Trg: Svibno
- Koordinate: 46.06603, 15.09844
Zgodovina
- 928: Po Valvasorju naj bi grad Svibno pozidal Arnulf Svibenski “Arnulph von Schärffenberg”. *Grad Svibno je bil pozidan na nekdanjem ozemlju grofice Heme Breže Selške 980 – 1045.
- 11. stol.: Svibno in Vojnik sta imela podobno lastniško zgodovino.
- 1169: Prva posredna omemba Svibnega je v podelitveni listini oglejskega patriarha Ulrika. V listini se omenja odhod križarskih vojsk v Sveto deželo in omembi Konrada s Svibnega, kateri je takrat daroval samostanu Stična dvor v vasi Radselo “villa quam Conradus de Scherffenberg dedit”. *Svibenski so bili stranska veja Heminega rodu, ki se je imenovala po Vojniku.
- 1175: Prva posredna omemba gradu, ko se omenja Konrad Svibenski kot “Chunrat de Scharphenberch“.
- 1230 – 1240: Podrtje vzhodne stene prvotne cerkve sv. Križa, ter dozidanje sedanjega prezbiterija in zakristije.
- 1234: Omenja se klerik Konrad iz Svibnega “Sarphenberch”, ki je bil kaplan oglejskega patriarha.
- 1235: Prva znana upodobitev svibenskega grba na pečatniku Henrika II. Svibenskega (poročen je bil z Vojničanko).
Pečat Henrika II. Svibenskega na listini za vetrinjski samostan iz leta 1235 (Kärntner Landesarchiv Klagenfurt, Allgemeine Urkundenreihe; obj. MDC 4, št. 2099; foto: KLA)
- 1265: Omemba Henrika Svibenskega kot “Henricus de Scherfenberch”.
- 1270: Viljem Svibenski je poveljeval plemičem, ki so se ob strani Filipa, brata koroškega vojvode Ulrika III., zoperstavili češkemu kralju Otokarju II. Otokar, ki si je hotel pridobiti Koroško, Kranjsko in Slovensko marko, je upor kmalu zatrl. Viljemu je vrnil posest, a se mu je ta čez leto dni spet zoperstavil.
- 1282: Omenja se svibenski župnik Bertold.
- 1293: Uprejo se koroški in štajerski fevdalci pod vodstvom vovbrškega grofa Ulrika takratnemu koroškemu vojvodi, goriško – tirolskemu grofu Majnhardu II.. Na pomoč upornikom je priskočil tudi Viljem Svibenski, a so bili izdani in Viljem Svibenski je bil v boju pri Grebinju smrtno ranjen. Pred smrtjo je dal svoj prstan prijatelju Henriku Aufenstainskemu, kateri se je bojeval na sovražnikovi strani.
- 1324: Rušenje severne stene stare cerkve sv. Križa in gradnja sedanje severne ladje.
- 1340: Pečat Ulrika s Svibnega.
Pečat Ulrika s Svibnega na listini za več plemičev iz leta 1340, I 28 (vir: Dušan Kos - Celjska knjiga listin I)
- 1349: Svibenski svoj grad zastavijo Celjanom. Posest se je obravnavala kot vojvodski fevd.
- 1372: Prva neposredna omemba gradu Svibno kot “vest, haws Sherffenberch”.
- 1379: Svibenski (Ostrovrharji) se odselijo s svojega matičnega gradu v Maribor.
- 1382: Deželni knez Leopold III. Habsburški, odvzame Viljemu IV. Svibenskemu posestvo Svibno in ga da v zastavo.
- 1390: Viljem IV. Svibenski “Wilhalm IV. Scherffenberger” se nepričakovano vrne na svoj odvzeti grad in umori zastavnika Pavla Ramunga.
- 1396: Viljemu IV. se oprosti dejanje in vrne doživljenska pravica bivanja na svojem gradu, a kljub temu ostane grad v deželnoknežji lasti.
- 1400: V Svibenskem trgu se omenja 32 podložnih družin; med poklici podložnih tržanov se omenjajo poleg drugih pisar, čuvaj, mitničar in lovec. Omenja se tudi dvor kot “der hoff ob dem pharrhoff”. *Valvasor omenja, da je stal takoj pod gradom na strmem hribu.
- 1414 – 1418: V kroniki koncila v Konstanci, avtorja Ulrich von Riehentala je pod upodobitvijo svibenskega grba zapis Kraljevi Ostrovrharji “Rex Seherffenberg”. Zaradi upodobitve krone na grbu in naziva kraljevi obstaja domneva, da so imeli Svibenski krvno povezavo do kraljevega naziva.
- 1441: Omenja se svibenski dvor pri cerkvi kot “hof zu Scherffenberg bei der pharkirchen”.
- 1461: Svibenska cerkev sv. Križa, je bila priključena novo ustanovoljeni ljubljanski škofiji in inkorporirana ljubljanskemu stolnemu kapitlju. *Zaradi turške nevarnosti je bila cerkev v 15. stol. utrjena z obzidjem in obrambnim stolpom.
- 1476: Friderik IV. naroči kranjskemu vicedomu, da naj za varovanje gradu Svibno izroči oskrbniku gradu Petru Obračanu “Pern von Obratschan” 6 kavljastih pušk, 500 krogel in 1000 puščic zaradi težav, katere so jim povzročali Turjaški. Po krivem naj bi tlačanom odvzemali živino, krnili nekatere temeljne pravice in jih po krivem obremenjevali z raznimi dodatnimi dajatvami.
- 1515: Lastnik gradu je bil izredno krut Jurij Turn, katerega so umorili kmetje v Kočevju in s tem sprožili največji kmečki upor na območju Slovenije. Uprli so se tudi svibenski kmetje in zelo verjetno obračunali s Thurnovimi podložniki na gradu Svibno. Po umoru svojega očeta je oskrbnica gradu postala njegova hči Ana.
- 1575: Komisija je opravila ogled stanja gradu, kateri je bil že v razpadajočem stanju in se je uporabljal le še za shranjevanje. Oskrbnik je takrat živel že v novem upravnem poslopju.
- 1579: Ponoven komisijski ogled gradu Svibno. Krištof Gustičič; kranjski deželni svetnik je svibensko gospostvo prevzel za 20 let. Pred prevzemom gospostva je moral Feliciti Lamberg zagotoviti 15.000 goldinarjev posojila. Omenjajo se tudi povsem opustošeni gozdovi Jablanice in Dolgega Brda zaradi rudarjenja.
- 1583: Po smrti Krištofa Gustičiča sta njegovo posest prevzela sinova Andrej in Jurij. Vladarju sta predlagala, naj gospostvu črta davke za obdobje petih let. Hotela sta razpadajoči grad obnoviti, a na žalost vladar njuni prošnji ni ugodil.
- 1597: Komisija naredi novo poročilo za obnovo gradu in ga posreduje vladarju. Vladar za obnovo odobri borih 800 goldinarjev, zaradi česa do obnove ne pride in grad ostane v propadajočem stanju. Notranjeavstrijske dvorne komore in Kranjski vicedomski arhiv piše o neuspešnem poskusu obnove gradu.
- 1599: Grad ima v najemu od Andreja Gustičiča, Wolf Ennstaler; odsluženi krajiški častnik. Andrej je takrat bolehal zaradi petletnega turškega ujetništva. Tega leta tudi poteče 20 letna zakupna doba, zato je vladar zahteval, da se dvigne zakupna vsota za 5.000 goldinarjev. Na žalost je s tem dejanjem zapečatil usodo gradu Svibno. *Svibenško zemljiško gospostvo je letno prinašalo le 2.105 goldinarjev.
- 1601 – 1603: Vladar pošlje novo komisijo na ogled svibenskega gospostva. Ugotovili so, da je bila polega opuščenega gradu opuščena tudi upravna stavba in grajska pristava. Les za obnovo gradu so skurili, denar pa zapravili. V grajskih razvalinah je bilo še vedno 12 topov. *Na lokaciji Podstuben so odkrili kopališče.
- 1646: Kuga hudo opustoši svibensko gospostvo.
- 1788: Janez Mihelič svibenski župnik ali dekan je imel svojo večjo zbirko kranjskih in ptujskih pregovorov. Znano je tudi, da je prevzel 285 goldinarjev namenjeni za dotacijo stolnični duhovščini in jih nikoli vrnil.
- 18. stol.: Dvor v Svibnem pogori.
- 1825: JZ od trga Svibno je stala grajska pristava “pristova”.
- 1839: Janez Avguštin Puhar, izumitelj fotografije na stekleno ploščo, je bil kaplan v Svibnem.
- 1847: V Mariboru umre Hans, zadnji moški potomec svibenskih grofov.
- 1854: Orglar Peter Rumpel naredi v cerkvi nove orgle.
- 1939 – 1945: Med drugo vojno so bili svibenski fantje prisilno mobilizirani v nemško vojsko in poslani na rusko fronto. Znano je, da se je eden pustil ujeti ruskim vojakom in je nato pobegnil iz ruskega ujetnišva nazaj k svojcem v Nemčijo, kamor je bila večina ostalega svibenskega prebivalstva prisilno preseljenega.
- 1977 – 1980: Pri obnovi cerkve so bile odkrite stare freske.
Odkrita freska pri obnovitvenih delih v svibenski cerkvi sv. Križa, 1977 - 1980
Jože Potrpin: Skriti zaklad – Kronika župnije Svibno, 2002:
*Da Svibenjčani le niso kar tako, kaže uboj financarja, ki jih je prej privijal zaradi neprijavljene žganjekuhe in vžigalnikov.
*Posebej zanimiv je opis neizkoriščevalske zasebne vaške banke, kar mi ni znano iz nobenega drugega slovenskega kraja. Lastnik je imel kar ustrezno kmetijo in je najemal posojila ter posojal denar po zmernih obrestih. Pri tem je bil zelo uspešen. Posojal je vsem, nikomur ni odrekel, žal pa brez pisnih potrdil, le na dano besedo. Po njegovi zgodnji smrti pa je nastal polom. Pri sinu so se oglašali upniki s pričami zaradi izterjave domnevnih dolgov, dolžnikov, ki jim je oče posodil denar, pa seveda ni bilo od nikoder Zaradi tega je novi gospodar obubožal.
*Grad Svibno sta dodatno varovala dva izpostavljena stolpa “propugnaculum” in zunanji zid iz časa turških vpadov.
Slike
Slovenski gradovi 3D, grad Svibno v 15. stol.
Slovenski gradovi 3D, grad Svibno v 15. stol.
Slovenski gradovi 3D, grad Svibno v 15. stol.
Slovenski gradovi 3D, grad Svibno v 15. stol.
Slovenski gradovi 3D, grad Svibno v 15. stol.
Rok Kranjc: Svibno 2011
Rok Kranjc: Svibno 2011
Rok Kranjc: Svibno 2011
Rok Kranjc: Svibno 2011
Rok Kranjc: Svibno 2011
Rok Kranjc: Svibno 2014
Legende
Janez Vajkard Valvasor – Slava vojvodine Kranjske:
- Zdravilni studenec: …Nedaleč od tega gradu Schärffenberg se nahaja izvir ali studenec, ki ga navadno imenujejo Sdravestudenz in leži v gozdu Jagnedèz, s pomočjo katerega je mogoče ugotoviti, ali bo bolnik zbolel ali umrl…
- Svibenski zapor: Po Valvasorju naj bi bil izredno globok desni stolp takoj pri vhodu namenjen za zapiranje ujetih Turkov in drugih nepridipravov.
- Svibenska kapela: Po Valvasorju je bila znotraj gradu kapela v kateri so bile še v 17. stol. naslikane podobe sv. Helene, sv. Barbare, Volbenka s sekiro, Janez Krstnik z ovco, Jezusa Kristusa, ostale (med njimi tudi grbi) pa so bile že tako uničene, da se jih razen en škofovske ne da več prepoznati.
- Valvasor se sklicuje na dr. Joh. Lud. Schönlebna za vir informacij o prvem graditelju gradu Svibno: …Arnulf (namreč grof von Schärffenberg), ki je izviral od vojvod iz Frankovske, čeprav njegovih prednikov ni mogoče
prav natančno imenovati, je bil okoli leta 928 skupaj z drugimi plemenitimi vitezi poslan za zavarovanje meja rimskega cesarstva in se je potem naselil v Slovenski marki na Dolenjskem, kjer je zgradil grad Schärffenberg na nadvse visokem hribu, nedaleč stran od brega reke Save, katerega razpadlo zidovje in razvaline so še danes vidni…“Arnulphus, (sc. Comes de Schärffenberg) è Ducibis Franconiae oriundus, incertum quâ majorum serie, circa Annum 928, vel citiùs, evocatus cum pluribus aliis nobilibus ad tutandos limites Romani Imperii, consedit in marcha Vinidorum & Carniolia inferiore, ubi arcem Schärffenbergam condiditi in altissimo monte, non procul â Savi ripa, cujus rudera etiamnum conspiciuntur”… - Gallenbergi: Grofje in gospodje Gallenbergi naj bi bili veja Svibenskih grofov.
- Smrt Viljema Svibenskega: …Gospod Konrad von Auffenstein je lastnoročno ranil gospoda Viljema von Schärffenberga, in sicer smrtno, kajti ta je, ko je prepoznal svojega bratranca, gospoda Konrada von Auffensteina, potegnil svoj prstan s prsta, mu ga izročil kot darilo s temi besedami: Auffensteiner, dokler boš imel pri sebi ta prstan z dragim kamnom (ki mi ga je dala kot zaklad v gozdu pri Schärffenbergu
neka devica, ki je nato nikoli več nisem videl) in ne boš nič storil proti pravemu gospodarju, ti ne bo manjkalo časti in posesti; in nato je kmalu izdihnil…
Dr. Joh. Lud. Schönleben – Carniolia antiqua et nova, 1680:
- Leta 936 naj bi bili Hrvati v vojni z Bolgari. V boju naj bi sodelovalo tudi Kranjsko plemstvo, med katerimi so bili svibenski gospodje. Svibenski naj bi zgradili svoj grad, odšli v Bolgarijo, zmagali in prevzeli krono.
Pričanja:
- Po pričanju domačinov na bi bila grad Svibno in cerkev sv. Križa povezana s skrivnim rovom. Po drugi legendi pa naj bi bil rov speljan celo do Zagrada, do Sopote.
Lastniki
- 928: Arnulf Svibenski (neuradno prvi lastnik).
- Do 1148: Vojvoda Bernard Spanheim (uradno so prvi lastniki Spanheimi).
- 1148: Štajerski mejni grof Otokar III.
- 1169: Konrad s Svibnega “Conradus de Scherffenberg”.
- 1175: Konrad s Svibnega Chunrat de Scharphenberch (lahko, da gre za sina predhodnega Konrada).
- 1182 in 1191: Vitez Henrik.
- ?: Henrik, sin prejšnjega Henrika.
- 1239: Viljem I. Svibenski.
- 1265: Henricus de Scherfenberch.
- 1270 – 1293: Viljem Svibenski.
- 1340: Ulrik s Svibnega.
- 1349: Ulrik Celjski.
- 15. stol.: Oskrbnik Peter Obračan s Starega gradu pri Novem mestu.
- Do 1515: Jurij Turn.
- 1515: Turnova hči Ana.
- 1529: Ivan Ugnad; Štajerski deželni glavar, celjski vicedom ter zemljiški gospod v Vojniku in Sevnici.
- 1554 – 1575: V zakupu Janez Scharffenberški (štajerski deželni glavar).
- Do 1579: Felicita Lamberg (vdova Janeza Scharfenberškega).
- 1579: v zakupu kranjski deželni svetnik Krištof Gustičič.
- 1583: Krištofova sinova Andrej in Jurij.
- 1599: Wolf Ennstaler.
- 17. stol.: Gospod Johan Peter grof vom Wazenberg.
Grb
Po mnenju dr. Joh. Lud. Schönlebna (17. stol.) naj bi prvotni grb vseboval tri piramide, katere simbolizirajo tri veje iste družine: Svibenske, Gallenberge in Žebniške. Iz treh piramid pa je nastala krona s (prvotno) tremi križi na modrem polju.
Joannes Ludovici Schönleben: Genealogia illustrissimae Familiae Dominorum a Gallenberg, 1664
Janez Vajkard Valvasor: Grb Svibenskih, 1687 - 1688
Janez Vajkard Valvasor: Grb Svibenskih, 1687 - 1688
Janez Vajkard Valvasor: Grb Svibenskih, 1687 - 1688
Grb Svibnega
Zemljevidi
Vojaška karta Avstroogrske, 1763 - 1787
Franciscejski kataster za Kranjslo, 1825
Viri
- Informativna tabla pod gradom Svibno.
Knjige
- J. Orožen: Ostrovrharji – Celjski zbomik, 1965.
- Jože Potrpin: Skriti zaklad – Kronika župnije Svibno, 2002.
- Znamenja – Župnija Svibno, 2006.
- Dušan Kos: Blesk zlate krone, 2003.
- Dušan Kos: Grb in mit, 2002.
- Bogo Grafenauer: Boj za staro pravdo na slovenskem, 1974.
- Janez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine Kranjske, 1679.
- Ivan Stopar: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji – II. Dolenjska. 2. Med Bogenšperkom in Mokricami, 2001.
- Janez Vajkard Valvasor: Velika grbovna knjiga, 1687 – 1688.
