Janez Vajkard Valvasor: Grad Žebnik, 1679
- Po Schönlebnu (17. stol.) je Žebnik poimenoval prvi gospodar in graditelj gradu, kateri je uporabljal sedmerokoten grb. V nemščini je sedem, sieben – egg = Siebenegg ali Žibenik.
- Sinonimi: Žebnik, Žibenik, Sibenegg, Sibenecche, Sybenekke, Sybenegk, Sibenek
- Čas nastanka: 12. stoletje
- EŠD: 26342
- Stanje: Delni sledovi
- Država: Slovenija
- Pokrajina: Kranjska
- Občina: Radeče
- Naselje: Žebnik
- Koordinate: 46.06435, 15.15099
Zgodovina
- 10. stol.: Območje Žebnika je spadalo pod Savinjsko marko v lasti Viljema II. in njegove žene Eme Krške.
- 1139: Prva znana omemba Žebnika.
- 1149: Umre Bernard Spanheim iz Maribora (mejni grof Podravske mejne grofije), domnevni graditelj utrdbe Žebnik.
- 1150: Omemba viteza iz Žebnika kot “Roudgerus de Sibenecche”.
- 1261: Izumrtje prvotne veje Žebniških vitezov.
- 1286: Prva neposredna omemba gradu Žebnik kot “castrum in Sybenekke, Sybnekke”.
- 1293: Gospod Ulrik drugi grof von Haynburg (Vovbrški) naj bi grad prodal vojvodi Albrehtu Avstrijskemu za 12.000 mark srebra. *Slava vojvodine Kranjske.
- 1326 – 1328: Habsburški upravnik laškega gospostva Peter iz Liebenberga (graditelj novega laškega gradu) se je mudil na Žebniku.
- 1336: Žebnik se izloči iz laškega zemljišča in s tem tudi iz Štajerske. *Žebniško gospostvo znotraj laškega je bilo prvotno skrajni mejnik med laškim in svibenskim gospostvom.
- 1340: Omenjata se žebniška gradiščana Herman in njegov sin Jurij kot “Herman den zeiten purkgraf ze Sibenek und mein sun Jorg”.
- 1442: Celjski vojskovodja Jan Vitovec osvoji in razdeja grad Žebnik, Zidani most, Radeče in grad Klausenstein (nad Zidanim mostom). S tem posledično močno upade prometni pomen povezave Celje – Dole in gospostva še dodatno zelo osiromaši.
- 1456: Po izumrtju Celjanov si je cesar Friderik s pomočjo Vitovca (nekdanji celjski vojskovodja) prilastil številne gradove, le skrbnik žebniškega gradu se ni bil voljan pogajati. Iz tega razloga lahko sklepamo, da je dal cesar grad uničiti. Po propadu gradu je bil sedež Žebniške gospoščine združen in prenešen v Radeče in obe skupaj ponovno postaneta del laško – štajerskega zemljišča. *V času turških vpadov bi grad Žebnik dobro služil za obrambo, a za njegovo obnovo ni bilo denarja.
- Pred 1496: Žebniško gospostvo se ponovno odcepi od laškega gospostva.
- 1576: Po Valvasorju naj bi takrat razsajala kuga. V tem času je v žebniškem gospostvu živelo 210 podložnih kmečkih družin in 64 radeških trških družin.
- 1583: V žebniškem in svibenskem gospostvu je z dovoljenjem vladarja Jurij Gaiswerger začel z iskanjem železove rude, zlata in bakra. Pri tem so hudo opustošili gozdove.
- 1635: Kmečka vstaja je naredila veliko škode v žebniškem in svibenskem gospostvu.
Slike
Janez Vajkard Valvasor: grad Žebnik, 1679
Janez Vajkard Valvasor: grad Žebnik, 1679
Rok Kranjc: grad Žebnik, 2011
Rok Kranjc: grad Žebnik, 2011
Rok Kranjc: grad Žebnik, 2011
Rok Kranjc: grad Žebnik, 2011
Rok Kranjc: grad Žebnik, 2011
Rok Kranjc: grad Žebnik, 2011
Slovenski gradovi 3D, grad Žebnik v 14. stol.
Slovenski gradovi 3D, grad Žebnik v 14. stol.
Slovenski gradovi 3D, grad Žebnik v 14. stol.
Slovenski gradovi 3D, grad Žebnik v 14. stol.
Slovenski gradovi 3D, grad Žebnik v 14. stol.
Legende
- Pri ljudeh je ostal spomin na grajski zaklad in 30 metrov dolg rov s skrivnim vhodom.
- Znana je zgodba o zakletem dekletu, ki je zaprto živelo na gradu. Zakletosti pa naj bi jo rešil najmlajši otrok iz velike družine mežnarja pri žebniški cerkvi.
Pričanja
Pričanje domačina Francija Planinca (Stari oče je bil Danijel Blaj):
- Od svojega starega očeta sem slišal podobno zgodbo. Doma je bil v zadnji hiši pred cerkvijo . V družini so hranili ključ cerkve. Bil je odličen pripovedovalec, zgodbo je priredil v prvo osebo.
- Pripovedka pravi, da kdor bo v kresni noči točno ob pol noči vstopil v cerkev, bo rešil v kačo spremenjeno grajsko hčer. Tako je stari oče, brez da bi domači za to vedeli, vzel ključ od cerkve, se odpravil v hrib in prišel do cerkve. Ko je ura v zvoniku začela biti polnoč, je hotel odkleniti cerkev, a mu je od strahu padel ključ na tla. Preden ga je našel in odklenil vrata, pa je ura že odbila polnoč.Bilo je prepozno in kače ni bilo več v cerkvi. Mislim, da je bila to prva pripovedka ki sem jo slišal. Ob njegovem pripovedovanju me je bilo tako strah, da so mi lasje stali po konci. Stari oče je znal prikazati tudi tiste efekte, kako je donelo ko je bila ura, glas ko je vtikal ključ v tisto veliko ključavnico…
Lastniki
- Do 1148: V lasti Spanheimov.
- 1148-1192: Ministerial Rudinger Traungavski in njegov istoimenski sin kot “Roudgerus Sibeneccke “.
- Pred 1169 – 1175: Konrad Ostrovrhar ali Svibenski.
- 1175: Wolfil Žebniški (Traungavski?).
- 1180: Rahewinus.
- 1182 – 1191: Henrik Svibenski?
- 1188: Brata Oton in Tomaž Žebniška.
- 1192-1246: V lasti Babenberžanov.
- 1261 – 1276: V lasti kralja Otokarja II. Přemysla v oskrbi gradiščan Teoderik s Stanga pri Deutschlandsbergu.
- Do 1286: Grof Ulrik Vovbrški.
- 1289: Vojvoda Albert Habsburški, leta 1291 grad odkupi in preda Tirolskim grofom.
- 1298: Tirolski grofi, koroški vojvode na Kranjskem in v savinjski grofiji.
- 1328: Tirolski grof kot kranjski gospod je Žebnik podeljeval v zakup.
- 1336: V zastavi deželnega glavarja Friderika Žovneškega. Na gradu sta prebivala tirolski deželnoknežji gradiščan Herman in njegov sin Jurij.
- 1366: Celjski grofje ga dobijo od Hansa iz Kamnika.
- 1421 – 1438: Gradiščan Celjskih grofov, Jurij I. pl. Širski (Jörg Scheyer).
- 1456: Po izumrtju Celjskih grofov postane grad deželnoknežji fevd (takratni gradiščan in oskrbnik, gradu ni hotel izročiti cesarju Frideriku).
- 1458: Hans Mehovski.
- 1478: Bernard Griebinger.
- 1482 – 1485: Viljem Dollacher.
- 1493: Ludvik pl. Gall Gallenstein.
- 1497: Filip pl. Werngkh.
- 1507: Oskrbnik Andrej (V.) pl. Turjaški.
- Do 1511: Pavel pl. Liechteinstein.
- 1511: V zastavi Žiga pl. Mordachs (nekdanji oskrbnik v Mokronogu).
- 1517: V zastavi gospod Žiga Višnjegorski.
- Do 1581: V zastavi Karel pl. Višnjegorski.
- 1581: Janez pl. Gallenberg ga proda Viljemu pl. Lambergu z Boštanja pri Sevnici.
- 1598: Inocenc pl. Moscon (zastavno posestvo kupi leta 1618).
- 1650: Baron Andrej Danijel Mordach.
- 1689: Zadnji znani lastniki gradu so bili Mordachi.
Žebniški
Spanheimi
Otokarji ali Traungauci
Babenberžani
Otokar II. Přemysl
Zemljevidi
Johannes Clobucciarich: Del skice doline od Celja do Radeč, 1601 - 1605
Florjančič de Grienfeld in Janez Dizma, 1691-1757
Franciscejski kataster za Kranjsko, 1825
Janez Vajkard Valvasor: Zemljevid Kranjske, 1641 - 1693
Vojaška karta Habzburžanov iz obdobja med letoma 1763 in 1787
Viri
Pričanja
- Pričanje domačina Francija Planinca.
Knjige
- Janez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine Kranjske, 1679.
- Ivan Stopar: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji – II. Dolenjska. 2. knjiga: med Bogenšperkom in Mokricami, 2001.
- Leksikon dravske banovine, 1937.
- Janez Vajkard Valvasor: Velika grbovna knjiga, 1687-1688.
- Jože Koropec: Žebnik, Radeče in Svibno do 17. stol., 1970.
- Jože Potrpin: Skriti zaklad – kronika župnije Svibno, 2002.
Splet
- Hikuk: (povezava).
- Gradovi v Sloveniji: (povezava).
- Wikipedia: (povezava).
- Kam: (povezava).
- Wikipedia – Spanheimi: (povezava).
- Wikipedia – Traungauci: (povezava).
- Wikipedia – Babenberžani: (povezava).
- Wikipedija – Otokar II. Přemysl: (povezava).
- Slovenski gradovi 3D: (povezava).
- Giskd2s: (povezava).
- Maps – arcanum: (povezava).
- Moll’s map collection: (povezava).