Buy Me A Coffee

Kronološka zgodovina Radeč

(Radeče, Ratschach, Razach, Ratsach, Ratßchach, Radezche, Radecse, Radizhe, Rače, Radescheje)

Janez Vajkard Valvasor – Grad in trg Radeče 1679

  • Izvor imena Radeče se verjetno navezuje na Svarožiča (Švaržič na Štajerskem), sina vrhovnega boga ognja Svaroga. Svarožiča so lokalno imenovali Rade, Redigost, Redigast, Riedegost, Radegast, Radegost. Še danes se po njem imenuje veliko mest in naselij po Evropi.

Božanstvo Radegost, kot ga je upodobil Andrej S. Kajsarov leta 1804 (vir: wikipedia).

Lokacija:

  • Država: Slovenija
  • Pokrajina: Kranjska
  • Občina: Radeče
  • Naselje: Radeče
  • Koordinate: 46.06822, 15.18129

Zgodovina:

  • 79 p. n. št.: Na lokaciji današnjega trga Radeče je v rimskem času stalo naselje Praetorium Latovicorum in rimsko pristanišče Mansio. V Radečah so bili najdeni tudi oltarji posvečeni vodnim božanstvom Savusu (Sava) in Neptunu. V radeški župnijski cerkvi sta vzidana dva kamna posvečena bogu Savusu in lokalni boginji Adsaluti. 
  • 1000: Janez Vajkard Valvasor je zapisal, da naj bi grad stal že leta 1000. Zgradili naj bi ga Svibenski graščaki, veja katerih se je nato preimenovala v radeške gospode. 
  • 1182: Radeče spadajo pod  Laško upravo in območje pod Štajersko.
  • 1200: Domnevna omemba kranjskih gospodov kot “dei Herren von Ratschach” in s tem prva posredna (neuradna) omemba Radeč. *Kmetijske in rokodelske novice, 1852.
  • 1206: V listini iz tega leta se omenja “Robert von Ratschach”, sorodnik Ostrovrharjev “Scharffenbergov”, kateri naj bi zgradil grad Radeče.
  • 1297: Prva neposredna omemba naselja Radeče kot “Razach”.
  • 1336: V dveh listinah z istim datumom se 4. januarja 1336 grad Radeče prvič omenja, kot “vest Ratsach” oz. “Ratschach”. Avstrijski vojvoda Albreht in Oton posestvo odkupita in zastavita Frideriku Žovneškemu za vojno službo proti Ogrom (Madžarom) in Čehom. *V tem času so še vedno divjali boji za Štajersko in so bili vpadi Ogrov pogosti.
  • 1338: Radeče se prvič imenujejo kot trg.
  • 1385: Cerkev sv. Petra postane vikariat (prvotno je bila cerkev  podružnica Laške prafare, kasneje pa je spadala pod vikariat Loke).
  • 1428: Omemba dvora pod gradom Radeče kot “hoff zu Ratschach vnder dem marcht”. 
  • 1435 – 1456: Srednjeveška Kronika grofov Celjskih omenja stolp ob Radečah “thurn bei Ratschach”, kateri je bil v celjskih vojnah povsem uničen, čeprav je bil v njihovi lasti.
  • 1436: Omenja se “haws in Ratschach”. 
  • 1442 : Grad in trg sta bila v bojih med Celjani in Hasburžani sočasno uničena z gradom Žebnik, vendar kasneje ponovno obnovljena. Gradova je razrušil celjski vojskovodja Jan Vitovec. Sedež gospostva se je tudi prenesel iz Žebnika na Radeče.
  • 1446: Omemba dvora pod gradom Radeče kot “hoff zu Ratschach vnder dem marcht”.
  • 1456: Po izumrtju grofov Celjskih se je pričel boj za njihovo dediščino. V spopadih sta bila razrušena stari radeški most in grad.
  • 1477: Omenja se magister Gašper kot pleban, očakov komisar.
  • 1529: Izbruh kuge.
  • 1532: Žiga Višnjegorski “Weichselburg” dobi zemljiško gospostvo Žebnik z radeškim uradom za 3.000 goldinarjev.
  • 1535: Žiga Višnjegorski je pričel z gradnjo dvorca in mlina pod grajskim gričem. Gradnja je stala 2000 goldinarjev (danes se dvorec imenuje Trinkova graščina). *Novoizgrajeni dvorec je bil najverjetneje zgrajen iz ruševin predhodnega Turna, uničenega med celjsko vojno. V današnji Trinkovi graščini so še vedno vidni elementi prvotnega Turna.
  • 1542: Žiga Višnjegorski prijavi na Radeče vezano žebniško deželno sodstvo, katero je spadalo pod štajersko gospostvo s sedežem v Laškem.
  • 1563: V Radečah se omenja brod in mitnica.
  • 1570: V Radečah se prične močno razširjati luteranska vera. Glavni pridigar je bil Ivan Hočevar (Kozhereuzhizh), kateremu so tik trške cerkve postavili luteransko kapelo. V Hotemežu pa je pridigal Jurij Maček, kjer je imel svoj dvor. 
  • 1571: Katoliški duhovnik, vikar Danijel Slade je šel na Novo leto blagoslavljati hiše, ko ga je v Radečah napadel luteran. O incidentu je bil obveščen Nadvojvoda Karel, kateri je ukazal graščaku Lambergu, da mora oba pridiganta izgnati, ker “hujskata” ljudstvo. Lamberg ukaza ni izvršil, ampak je zadevo posredoval naprej deželnim stanovom v Ljubljano. Pridiganta sta bila poklicana v Ljubljano, a se Maček ni odzval, ker je služboval štajerskim stanovom. Hočevar pa se je zagovarjal, da ni krivoverec saj priznava avgsburško veroizpoved. Nadvojvoda Karel je pokaral stanove, saj nimajo v štajerskem knežjem trgu nobene oblasti, Lambergarju pa je znova ukazal naj iztira oba pridikanta. Vendar tudi tokrat graščak Lamberg ukaza nadvojvode ni upošteval. Hočevar si je v trgu celo kupil hišo in se vanjo naselil. 
  • 1573: Pred Radeče je prišla velika puntarska vojska pod vodstvom Ilije Gregoriča. Radeški kaplan Jurij Kunc je poizkušal naščuvati tržane k uporu proti puntarjem, a jim je kmečki vojvoda Ilija Gregorič poslal petelinje pero v znak miru, grajskemu oskrbniku Gnedicu pa naročil, naj pripravi hrano za kmečko vojsko, prepreči beg domačega mitničarja in sem pobeglega sevniškega mitničarja. Oskrbnik Gnedic jim je ugodil in tako so grad in njegova posadka ostali živi. Gnedicu so tudi vzeli svinec iz rudnika Ruda pri Razboru pod Lisco.
  • 1574: V Radečah je prebival in pridigal Primož Trubar v času študija na Dunaju in Gradcu. Istega leta se omenja luterantski pridigar Jurij Kočverčič “Johanes Gotschvvertschitsch” in še dva pridiganta, katera sta pridigala v vrtni uti. Nadvojvoda kot deželni knez je pridiganje preprečil.
  • 1575: V starem mestnem jedru so Višnjegorski grofje zgradili dvorec Turn.
  • 1576: Trg Radeče prizadene hud izbruh kuge.
  • 1577: Ljubljanski superintendent Spindler proti pridigarju Hočevarju naperi preiskavo in ga zaradi razuzdanosti in zanemarjanja službe spravi ob službo. Na njegovo mesto pride Boštjan Prašnik.
  • 1578: Boštjan Prašnik zapusti službo in odide v Idrijo. Na njegovo mesto ponovno pride pridigar Hočevar, kateri živi še bolj “nerodno”, kot prej.
  • 1579: Na ukaz deželnega kneza, so prepovedali poslušanje pridige evangeličanskega predikanta, za kar si lahko bil hudo kaznovan. 
  • 1581: Radeče dobi v zajem Viljem Lemberg iz Boštanja. Lemberg je poslal svojega upravnika Urbana Treuerja, kateri je bil do radečanov izredno krut. Poleg visokih davkov je ljudi zapiral v tiranske ječe.
  • 1582: V popisu so radečani premogli 52 moških izurjenih za boj.
  • 1584: Na vladarjev ukaz je radeški luteranski pridigar Janez Hočevar doživel zaplembo premoženja in moral zapustiti kraj.
  • 1587: Pridigar Hočevar je bil na ukaz nadvojvode izgnan, njegovo premoženje pa zaplenjeno. Hočevar in Maček sta se zatekla na posestva bližnjih plemičev in še naprej hodila v trg pridigat. 
  • 1588: V Radečah je bil sedež bogate rudarske družbe, katera je iskala zlato, ter kopala bakrovo in železovo rudo. Rudnik je bil v lasti Jurija Gaisperga. Rudo so natovarjali na ladje v radeškem pristanišču. 
  •  1589:  V Radečah se omenja šola.
  •  1593: Radečani izvolijo za sodnika luterana Mihaela Panzerja. Vicedom to izvolitev zavrne in zahteva, da izvolijo katoličana. Radečani kljub prepovedi trikrat izvolijo luterana Mihaela. 
  • 1594: Vicedon se pritoži nadvojvodi, kateri radečanom zagrozi s hudimi sankcijami. Tokrat le popustijo in izvolijo katoličana Boštjana Koprivca.
  • 1595: Rudnik Jurija Gaisperga je uničil požar.
  • 1598: Inocenc baron Moscon postane lastnik dvorca Turn, pri tem pa ni dobil pravic do lova na visoko divjad, zveri in bogatega rudarstva. Zoper njega so se pritoževali pri notranjeavstrijski vladi v Gradcu tlačani in tržani. Med pritožbami je bila vsakodnevna prisilna tlaka, povečanje dajatev in dače, plenjenje živine in zapiranje ljudi v vozo tudi za štiri tedne. Njegov sin Hans je ravnal s svojimi podložniki enako okrutno.
  • 16. stol.: Cerkev sv. Treh kraljev na Bruniku so ob že stoječi cerkvi sv. Marije sezidali Radečani v opomin hudem izbruhu kuge. Primož Trubar to cerkev v svojem katekizmu zelo zaničuje in naj bi preprečil gradnjo še tretje cerkve na isti lokaciji.
  • 1618: Grad se omenja kot ruševina.
  • 1650: Andrej Danijel Mordachs prenese sedež gospostva iz propadajočega gradu v trški dvorec pod gradom.
  • 1787: Župnija Radeče do tega leta spada pod Savinjski naddijakonat, nato pa pride pod ljubljansko škofijo.
  • 1809 – 1813: Za časa Napoleona so Radeče stale na meji med avstrijskim in francoskim cesarstvom. Narodni muzej v Ljubljani še hrani carinsko tablo iz tega časa. Znana je pritožba prebivalca iz Širja, ki izraža bojazen, da jim, ko gredo k maši v Radeče, Francozi ne bi kaj zaplenili.
  • 1844: Izredno hudo neurje je povzročilo, da je hitro narastel potok Sopotka. Potok je odnesel dve kovačnici, dva mlina in pri Radečah potopil eno ladjo z živino. Pri papirnici je lovec Tomaž poizkušal rešiti privezana psa, a je prebilo jezova in utopilo vse tri.
  • 1860: Grof Gutmannsthal – Benvenuti močno predela dvorec Turn v starem trškem jedru.
  • 1862: Na levem bregu reke Save je bila zgrajena železnica. Istega leta so po reki Savi zadnjič peljali ladjo natovorjeno z živino, katera pa je potonila.
  • 1893: Dunajsko podjetje Ignac Gridl je v mesecu septembru pričelo gradnjo železnega mostu.
  • 1894: Zgrajen je bil star železni most.
  • 1922 – 1923: Dvorec pod gradom kupi Ignacij Nace Trink.
  • 1925: Z ukazom kralja Aleksandra so Radeče 15. julija postale mesto.
  • 1927: Požar v arhivu Notranjega ministrstva Avstrije na Dunaju je uničil podatke o izvoru grba Radeč. 
  • 1944: Partizani napadejo papirnico, poberejo zaloge papirja in jo minirajo.

*Požar naj bi trg Radeče prizadel kar šestkrat. 

*Ob trgu je bilo razkopano in izropano veliko število prazgodovinskih gomil.

*Dobrih 80 m zahodno od gradu Radeče je stal izpostavljen stolp.

Slike:

Rekonstrukcije Slovenskih Gradov in Rok Kranjc, poskus rekonstrukcije trga Radeče v 16. stol.

Radeče v 16. stoletju. (avtor: Rekonstrukcije Slovenskih Gradov)

Radeče v 16. stoletju. (avtor: Rekonstrukcije Slovenskih Gradov)

Radeče v 16. stoletju. (avtor: Rekonstrukcije Slovenskih Gradov)

Radeče v 16. stoletju. (avtor: Rekonstrukcije Slovenskih Gradov)

Radeče v 16. stoletju. (avtor: Rekonstrukcije Slovenskih Gradov)

Legende:

  • Grad je zgrajen na Vranskem hribu. V času pokristjanjevanja so prve cerkvice gradili na starih slovanskih grobiščih in so prebivalcem govorili, da je to pot v raj (v raj gre) od tod naj bi izhajalo ime Vranje.
  • Grad stoji nad navpično steno Brus, kar je tudi vidno na Valvasorjevi upodobitvi gradu. Po pripovedki naj bi vsi moški pobegnili pred Turki na to pečino, kjer so se poskrili. Ko so Turki odšli pa so svojim ženam pripovedovali, da so šli na pečino brusit svoje sablje in da je škoda ker so Turki že šli.
  • …Blizu trga nad Savo visoko na hribu je kamnita skala, ki ji po kranjsko pravijo Brus, kar je isto kot kamen za brušenje, zato so Radečane v šali imenovali brusači. Toda po tem, ko je pred nekaj leti župnik iz Loke, ali v deželnem jeziku Naloke, dal na štajerski strani Save postaviti ob cesti križ in dal nanj po stari navadi naslikati svete podobe, je na tisti strani, ki je obrnjena proti Radečam, dal naslikati svetega Jožefa, ki brusi motiko na brusu, ki ga poganja Jezušček, kar so tudi izvedli. Toda Radečani so nato tega župnika tožili, trdili so, da je dal tega svetega Jožefa pri brušenju naslikati iz zaničevanja. In nato je bilo župniku naloženo, da mora tam dati naslikati drugo sliko. Kar je tudi storil in priznal napako s temi ostrimi zbadajočimi besedami: Saj je prav in na mestu, da sem dal brusni kamen izbrisati, ker namreč ni naša last, temveč last gospoda Radeškega. Jaz z moje strani tega pripetljaja, ki ga je meni osebno povedal ta župnik, tu nisem podal zato, da bi koga žalil, temveč zato, ker se mi zdi posrečen in za bralce zabaven…Izsek iz knjige: Slava vojvodine Kranjske.

Janez Vajkard Valvasor: Gora Brus pri Radečah, 1679

Lastniki posestva Radeče:

  • Do 1148: Spanheimski fevd.
  • 1148-1192: Traungavci (bavarska plemiška družina).
  • 1192-1246: Babenberžani.
  • 1206: Robert von Ratschach, sorodnik Scharffenbergov *Slava vojvodine Kranjske.
  • 1261-1276: Otokar II. Přemysl (upravitelj Teoderik s Stanga pri Deutschlandsbergu).
  • 1278: Po Otokarjevi smrti dobi njegova bivša žena in pravnukinja Leopolda VI. Babenberškega, sedaj poročena z Ulrikom Vovbrškim tudi posestvo Radeče.
  • Do 1286: Grof Ulrik Vovbrški.
  • 1286: Vojvoda Albert Habsburški.
  • 1291: Rudolfov sin Albrecht kupi posestvo in ga preda Tirolskim grofom (v zastavi grofje Ortenburški).
  • 13. stol.: V samem trškem centru je stala prvotno lesena cerkev sv. Petra. *Od današnje je bila oddaljena štiri metre.
  • 1336: Avstrijski vojvoda Albreht in Oton posestvo odkupita in zastavita Frideriku Žovneškemu.
  • 1385: Radeče imajo lasten vikariat in stalnega duhovnika.
  • 1421: Celjski grofje v zastavi Jurij I. pl. Širski (Scheyer).
  • 1438: Celjski grofje v zastavi Jurij I. pl. Širski (Scheyer).
  • Do 1456: Celjski grofje.
  • 1458: Hans Mehovski.
  • 1478: Bernard Griebinger.
  • 1482: Viljem Dollacher.
  • 1493: Ludvik pl. Gall. Gallenstein.
  • 1496: Filip pl. Werngkh.
  • 1511: Pavel pl. Liechteinstein.
  • 1511: Žiga pl. Mordax.
  • 1517: Žiga Višnjegorski.
  • 1570 – 1587: Lamberg
  • 1573: Oskrbnik Gnedic.
  • Do 1581: V zastavi Karel pl. Višnjegorski.
  • 1581: Viljem Lemberg iz Boštanja pri Sevnici (upravljal Urban Treuer).
  • 1598: Herbert pl. Lamberg.
  • 1598: Inocenc baron Moscon. Ruševino gradu kupi leta 1618 (po Valvasorju so posest podedovali po gospodih Valvasorjih).
  • 1650: Andrej Danijel Mordax.
  • 1699: Ernest Ferdinand Mordax.
  • 1706: Janez Andrej Mordax.
  • Do 1761: Andrej Danijel baron Mordax.
  • 1761: Jožefa Katarina poročena baronica Gall.
  • 1765: Ignac Bernard Ksaver baron Gall.
  • 1797: Matevž Bilc.
  • 1821: Posest na dražbi kupi Jožef Maksimilijan Posch.
  • 1847: Posestvo deduje Maksimilijanova vdova, ki se je poročila z Jožefom baronom Gallom.
  • 1850: Bavarski poročnik Friderik Voll.
  • 1867: Moric Löwenfeld iz Linza.
  • 1890: Jožef Heller (trgovec na Dunaju).
  • Do 1895: Friderik Fischerj pl. Ankern.
  • 1895: Franz knez Turjaški.
  • 1896: Adolf Lössl.
  • 1902: Posestvo kupita Jožef Prosenc in ljubljanski župan Ivan Hribar.

Ivan Hribar, portret Ivane Kobilca (okoli 1920–26), Mestni muzej, Ljubljana (vir: sl.wikipedia.org - Ivan Hribar)

  • 1907: Veleposestnik iz Brezovice na Hrvatskem Jožef Ausch.
  • 1915: Posestvo kupi Hrvatska eskomptna banka.

Lastniki dvorca Radeče:

Dvorec Radeče se je prvotno imenoval Turn.

  • 1535: Žiga Višnjegorski.
  • 1581: Gallenberg ga proda Viljemu pl. Lambergu iz Boštanja.
  • 1598: Herbert pl. Lamberg (prenese svoje pravice na Inocenca pl. Moscona).
  • 1598: Inocenc pl. Moscon.
  • 1672: Posest kupi baron Andrej Danijel Mordax.
  • 1761: Dvorec je podedovala baronica Gall.
  • Do 1797: Baron Gall.
  • 1797: Matevž Bilc (kupil za 23.500 goldinarjev).
  • 1821: Jožef Maksimilijan Posch (na portalu še vidna začetnice JMP in letnica 1848).
  • Do 1850: S poroko Poscheve vdove ga dobi baron Gall.
  • 1850: Bavarski poročnik Friderik Voll.
  • 1867: Veleposestnik Moric Löwenfeld iz Linza.
  • 1890: Dunajski trgovec Josef Heller.
  • 1891: Klemen Rihard Heller.
  • 1892: Max Feledi iz Budimpešte.
  • 1892: Jakob Fischer iz Dunaja.
  • 1893: Friderik Fischer pl. Ankern.
  • Med vojnama: Družina Trink.
  • 1968: Mavricij Scheyer.

Janez Vajkard Valvasor: Turn Radeče leta 1679

Dvorec Radeče, Trinkova graščina (vir: visitradece.si)

Lastniki dvorca Turn:

  • 1575: Višnjegorski grofje.
  • ?: Lambergi.
  • ?: Mosconi.
  • ?: Mordaxi.
  • ?: Ljubljanski avguštinci – eremiti.
  • 1784 -1827: Državna last.
  • ?: Anton Anschak.
  • Do 1860: Anton Julij Barbo.
  • ?: Gutmannstahl-Benvenuti.
  • 1927 – 1941: Sestre usmiljenke Sv. Vincencija.
  • 1941: Ambulanta.

Dvorec Turn (vir: Google maps)

Grb trga Radeče:

  • Na rdečem “Valvasorjevem” ščitu so upodobljeni trije srebrni karo liki. V heraldiki se imenujejo “lozenge”. Kotna postavitev likov v ščitu se imenuje “bend”.
  • Pomen rdeče tinkture: rubin, pravo, moč, pogum, dostojanstvo in ljubezen.
  • Pomen srebrne (bele) kovinske tinkture: biser, čistost, čistoča, nedolžnost, modrost in veselje.

*Valvasor je pogosto barve grbov risal poljubno zato, pravih barv takratnega trga Radeče na žalost ne poznamo.  

*Črni “lozenge” liki na kovinsko srebrnem ali zlatem ščitu so se pogosto uporabljali za rudarske družbe v evropskem prostoru. Radeče so bile nekoč zelo znane po svojih rudnikih.

Janez Vajkard Valvasor: Grbi trgov v knjigi Slava Vojvodine Kranjske, 1679 (Radeče pod oznako Ratschach, skrajno desno druga vrsta)

Janez Vajkard Valvasor: Velika grbovna knjiga, 1687 - 1688

Delniška družba Kaffee Handelsgesellschaft AG iz Bremna v Nemčiji, 1930.

Današnji emblem mesta Radeče

Zemljevidi:

Mercator Gerhard (1512-1594): Karstia, Carniola, Histria et Windorvm Marchia

Johannes Clobucciarich: Del skice doline od Celja do Radeč, 1601 - 1605

Valvasor Janez Vajkard: Carniola Karstia Histria et Windorvm Marchia, 1689

Renner, F. C: Pars Styriae Pars Regni Carnioliae Croatiae, 1739

Florjančič de Grienfeld in Janez Dizma: Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica Iusu Sumptuque inclytorum Provinciae Statuum, 1744

Vojaški zemljevid: 1763 - 1787

Žerovčev načrt struge reke Save, 1807

Franciscejski kataster: 1823 – 1869

Henrik Freyer: Special - Karte des Helzogthums Krain, 1844 - 1846

Viri:

Knjige:

  • Stopar, Ivan, Dr.: “Grajske stavbe v osrednji Sloveniji (II. Dolenjska) – Med Bogenšperkom in Mokricami”, Založba Viharnik, Ljubljana, 2001.
  • Janez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine Kranjske, 1679.
  • Kmetijske in rokodelske novice, 1855.
  • Kmetijske in rokodelske novice, 1852.
  • Josip L. Železodolski, Kmetijske in rokodelske novice, 1872.
  • Arheološki vestnik, 1994.
  • Krajevni leksikon dravske banovine, 1937.
  • Leopold Podlogar: Iz zgodovine kranjskih trgov, 1925/26.
  • Janez Vajkard Valvasor: Velika grbovna knjiga, 1687 – 1688.

Splet:

V sodelovanju z

Follow by Email