Vihre
(Vihre, Vichre, Vichere, Wichre, Wichra)
- Na severovzhodnem robu naselja je nekoč tekla nemirna, divja reka Sava, katera naj bi tukaj vihrala. Od tod domnevno izvira ime naselja Vihre (današnja struga reke Save je oddaljena 1360 m).
Na 3D posnetku se pri dvigu vodne gladine, vidno pojavijo razvejene stare Savske struge (program: geohub.gov.si)
Lokacija
- Država: Slovenija
- Pokrajina: Kranjska
- Občina: Krško
- Naselje: Vihre
- Koordinate: 45.91291, 15.52738
Grb Kranjske pokrajine
Grb občine Krško
Rimska zgodovina na Vihrah
- V antiki je bilo območje današnjega Posavja poseljeno s keltskimi Latobiki, kateri se imenujejo po njihovem glavnem božanstvu “Latobiusu” (lāto-biyos, besni bojevnik). Na območje današnje Slovenije naj bi se preselili s Češke ali nemškega sredogorja v 1. stoletju pred našim štetjem. Templji posvečeni tem božanstvu so se imenovali “navale” in so bili postavljeni blizu ladijskih pristanišč. Bog je upodobljen s sončnimi žarki okoli glave in ladjo na kateri stoji. Med leti 35-33 pr. n. št. so latobiško ozemlje zasedli Rimljani, in s tem so postali Latobiki rimski državljani z omejenimi pravicami. Rimljani so v drugi polovici 1. stol. na Drnovem ustanovili rimsko mesto imenovano po prvotnem prebivalstvu “Municipium Flavium LATOBICORUM Neviodunum”. Pod upravo mesta je spadal velik del današnje Dolenjske in Bela krajina. Rimljani so boga “Latobiusa” poistovetili s svojim božanstvom Marsom.
Rimska upodobitev boga "Latobiusa"
- Latobiki so na svojih posodah in hišah radi upodabljali petelina. Ta tradicija se je ohranila do današnjih dni. (Petelin simbolizira vstajenje božjega sonca).
Latobiška keramična posoda v obliki hiše s petelinom na strehi
Petelin na strehi v modernem času
Rimski vojaški tabor
- Na jugovzhodnem območju današnjega naselja Vihre je v času Rima stal domnevni rimski tabor. Del odkopanega obrambnega jarka na območju Polanci je pokazal V obliko jarka širine do 2,45 m. Znotraj pa so bili najdeni odlomki rimske lončenine, železne zakovice, bronasta pločevina in dve puščični trirobi osti. Ob jarku pa je bilo najdenih še šest jam, dve ognjišči in paleostrugo potoka.
Arheološki izkop v letu 2003. Pogled na jarek proti jugu. Širina obrambnega jarka med 2 in 2,45 m
Arheološki izkop v letu 2003. Širina obrambnega jarka med 2 in 2,45 m. (v ozadju vidna Kovinska galanterija Lekše, skozi katero se jarek nadaljuje)
Rimski tabor z dvojnim obrambnim jarkom in ovirami
Z rdečo označena arheološko potrjena linija obrambnega jarka
Arheološki izkop v letu 2003. Bronasta pločevina najdena v obrambnem jarku
Arheološki izkop v letu 2003. Puščična ost najdena v obrambnem jarku
Arheološki izkop v letu 2003. Puščična ost najdena v obrambnem jarku
Arheološki izkop v letu 2003. Železne zakovice najdene v obrambnem jarku
- Prvi rimski vojaški tabori so bili grajeni pri osvajanju novega ozemlja in jih je pri premikanju postavljala vojska. Ponovno so gradili tabore v 6. stol. v novem vojaškem pohodu proti veliki Ilirski vstaji.
- Kasneje je rimski tabor verjetno varoval bližnje rimsko mesto Drnovo. Mesto je bilo od leta 166 naprej močno ogroženo, saj ni imelo obzidja. Posledično so v 4. stol. Rimljani zgradili nov močneje utrjen tabor na Velikih Malencah.
Drugi rimski vojaški tabor
- V letu 2007 je bil opravljen arheološki ogled ledine Brežnice v S predelu naselja Vihre (okolica tabora). Domačini pripovedujejo, da so tukaj pred leti odkrili grobove in zidove.
- Na lokaciji Dolge njive v S predelu Viher je bilo odkrito večje število rimskodobne lončenine, dna amfor, terro sigillato ter fragmente srednjeveške in novoveške keramike. V gramozni jami so bile odkrite prazgodovinske in rimskodobne ostaline.
- Nova arheološka izkopavanja v letu 2021 so potrdila obstoj še enega večfaznega vojaškega tabora, katerega so predvidevali na podlagi preteklih izkopavanj na območju merilne postaje. Tabor naj stal bi med naseljem Vihre in robom platoja v S predelu.
Rimski novec kvadrans, cesar Claudius I, kovan leta 42
- Med najdbami je bil najden tudi legijski lev in izredno lepo ohranjen srebrnik.
- Iz bližnjega rimskega mesta Drnovo “Neviodunum” so bile do tabora speljane keramične podzemne vodovodne cevi. Voda je bila speljana iz kraškega izvira pri Kraški vasi, vodnega izvira pri Nemški Gori in še nekaj drugih manjših izvirov. Iz keramičnih glavnih cevi pa so imeli Rimljani do hiš speljane svinčene vodovodne cevi, katere so bile najdene na posestvu Vihrana F. Tršeliča leta 1904. Rimljani so že plačevali davek za vodo. Za prečiščevanje vode pa so uporabljali vodovodne stolpe.
Kosi razbitih keramičnih vodovodnih cevi najdenih pri oranju njive na Vihrah domnevno iz 17. stol.
- Lokacija naselja je bila izbrana načrtno, saj Vihre (vključno z Bregami, Drnovim in Mrtvicami) stojijo na dominantni pleistocenski terasi nad reko Savo, katera je tekla ob terasi, in ostalo močvirnato okolico. Južno ob cerkvi sv. Urha vodi rimska cesta “Neviodunum – Siscia”. Med vasema Skopice in Vihre je bil najden miljnik CIL III 4618 (danes pogrešan) iz leta 141 z navedbo razdalje 3000 korakov. Iz Viher izvira tudi miljnik CIL III, ki ga hrani krško župnišče.
Arheološke najdbe, katere so odkrili otroci na njivi v severnem predelu naselja (večina keramičnih kosov je iz srednjega veka z nekaj rimskimi, prazgodovinskimi in novodobnimi kosi)
Kosi steklene razbite posodice iz neznanega obdobja, katero so odkrili vihranski otroci
Arheološka izkopavanja v centru Viher v letu 2009
- Pri gradnji kanalizacijskega sistema v naselju Vihre, so bili odkriti vkopi za stojke (lesenih objektov), jame, kurišče, jarki, ostanki ožgane zemlje, odlomki keramičnih posod in fragmenti amfore. Najdbe nakazujejo na manjšo rimsko naselbino. Nasutje nad najdbami nakazuje na opustitev naselja.
Arheološka izkopavanja ob cerkvi sv. Urha in domnevni tretji rimski vojaški tabor
- Prvo izkopavanje leta 2003 v okolici cerkve sv. Urha je pokazalo najdbe šestih ostankov rimskih peči (verjetno za peko kruha), dva vkopa iz rimskega obdobja, žeblji, del štirikrake aplike in del rimskega oklepa “lorica squamata”.
Del rimskega oklepa "lorica squamata"
Štirikraka aplika
Rimski vojak iz prvega stoletja in oklep "lorica squamata". Avtor slike: Johnny Shumate
- Drugo izkopavanje v okolici cerkve sv. Urha v letu 2004, je pokazalo 15 vkopanih struktur, nekaj jam za stojke, 3 žgane grobove, časovno nedoločljiv skeletni grob in še skromne ostanke treh skeletnih grobov in jamo s poznosrednjeveško lončevino (15. stol.).
Arheološke najdbe na območju cerkve sv. Urh
Arheološke najdbe na območju cerkve sv. Urh
Kronologija od srednjega veka do danes
- Najdbe okoli cerkve sv. Urha kažejo na obstoj srednjeveškega naselja ob cerkvi v 12. stol., 13. stol. in 15. stol.
- Vihre se pod tem imenom v zgodovinskih virih prvič pojavijo v 14. stol. (1343?) in v 15. stol.
- Leta 1476 se je velika Turška vojska za osem dni utaborila na polju pred Krškim in ropala celotno Posavje, vključno z Vihrami. Ponekod po Sloveniji so se obubožani ljudje zatekali mazanju hiš s krvjo, saj so to počeli Turki, da označijo že izropane hiše pred novim valom Turških hord.
- Leta 1480 je bil na Kranjskem hud napad kobilic. Gigantski roji so povsem opustošili kmetijska zemljišča in s tem sprožili hudo lakoto. Špricanje in traktorsko obdelovanje večjih površin zemlje je prineslo tudi konec tisočletne nadloge.
- Leta 1540 je bila zabeležena najbolj dolgotrajna suša. Padavin ni bilo od aprila do decembra.
- V 18. stol. je v severnem predelu vasi Skopice stala grajska pristava “Mayerhof”, katero so po drugi vojni predelali v vojašnico. V naselju Žadovinek je prav tako stala grajska pristava gradu Šrajbarski turn. To pristavo so že za časa Avstroogrske predelali v vojaško bazo. Vojaki so bazo uporabljali za streljanje s topovi, in še danes je moč najti na njivah v severnem predelu Viher topovske krogle in razno municijo iz različnih obdobij. Območje poligona se je uporabljal za streljanje do okoli leta 1960. Domačini so šrapnele pobirali za prodajo, zbiranje in predelavo za uteži svinčnice in prstane. Prihajalo pa je tudi do nesreč.
Na zemljevidu z rdečo puščico označeni vojaški pristavi, z rdečo obarvano območje streljanja s topovi in lokacija Viher
Domnevne šrapnelske kroglice iz topovske 155 mm granate iz prve vojne najdene na njivi na Vihrah
- Do leta 1825 so bile še vse hiše na Vihrah lesene.
- Leta 1829 so se pričela regulacijska dela na strugi reke Save med Krškim in Brežicami.
Na zemljevidu lepo vidna regulacijska dela struge reke Save v smeri od Žadovinka proti Vihram, leta 1837
- Pred letom 1850 je bila zgrajena Petrova škarpa na Vihrah. Uporabljala se je za vlečenje tovora po reki z uporabo vrvi in živine. Poplave reke Save so škarpo močno poškodovale.
- Do leta 1862 se je končala stara ladijska plovba po reki Savi.
Janez Vajkard Valvasor: transport po reki Savi, 1689
Janez Vajkard Valvasor: transport po reki Savi, 1689
- Leta 1904 naj bi arheolog Pečnik odkril grobove na posestvu F. Tršeliča na Vihrah, vodnjak, zidovji poslopij in svinčene cevi iz obdobja Rima. V Drnovem in njegovi okolici je skopal preko 3000 večinoma rimskih grobov.
- Leta 1929 je bil konec januarja in v začetku februarja najhujši doslej zabeležen mraz. Okoli svečnice so se temperature povsod po Sloveniji spustile pod – 20 °C, ponekod celo pod -30°. Reke in potoki so zamrznili, tudi Krka in Sava. Med ljudmi je veljal rek, da gre človek lahko čez zamrzlo Savo brez skrbi šele takrat, ko jo po ledu prečka lisica.
- Konec 1941 in v začetku 1942 je nemški okupator prisilno izseljeval Vihransko prebivalstvo v nemška taborišča. V naselju je ostalo le nekaj družin. Ena izmed družin si je pred izselitvijo postavila kamnita grobova, ki sta ohranjena do danes. Na opuščenih posestvih se je načrtno začelo naseljevati Kočevarske družine. V Vihre se je naselilo pet družin, katere so si postavile lesene tradicionalne hiše. Pred postavitvijo novih hiš so se Kočevarji naselili v hiše izgnanih ljudi.
Ohranjena Kočevarska lesena hiša
- Leta 1943 je župan občine Skopice, pod upravo Krške vasi, podal predlog, da se Vihre preimenujejo v “Unter Lichtenbach”. Kasneje se je odločil, da bi Mrtvice in Vihre združil v eno naselje pod skupnim imenom “Lichtenbach”. Ime “Lichtenbach” izvira iz imena naselja Svetli Potok na Kočevskem, ker se je v te kraje naselilo veliko Kočevarjev. Odnosi med Kočevarji in Krčani so bili zelo napeti, večkrat je prihajalo do fizičnih obračunov. Kočevarji naj bi domačine klicali banditi “banditen”.
- Med nemško okupacijo leta 1945 je bila struga reke Save dokončno izravnana in je v podobnem stanju ostala do danes. Z izdelavo umetne Savske struge se je končalo poplavljanje reke in izsušitev nekdanje močvirnate zemlje in s tem uničenje naravnega ekosistema. Istega leta so ob koncu vojne in vrnitvi iz izgnanstva Vihrani našli svoje hiše povsem izropane. Skrinje za shranjevanje žita so bile razbite,vse živali odpeljane, celo okna na nekaterih hišah so manjkala. Lakota je bila tako huda, da so ljudje za hrano lovili celo lisice. Kljub vsemu so ljudje počasi začeli obnavljati svoja življenja in okolico. Na lep sončen dan je Vihran Jožef Račič s koso kosil travo, ko je mimo njegove glave priletel metek. Z grozo je ugotovil, da je okupatorski begunec streljal na njega z namenom, da mu vzame oblačila, saj je strelec še vedno nosil nemško uniformo. Jožef je hitro stekel proti svoji hiši in lovcu uspel pobegniti. Okupatorska vojska (večina iz Hrvaške) skupaj s civili bežala mimo Viher z namenom, da se umaknejo proti “varni” Avstriji, a jih je tukaj dohitela partizanska vojska. Po spopadu so partizani okupatorje premagali in jih nekaj sto odpeljali 550 m severno od naselja Mrtvice, kjer so ujetniki morali skopati 75 x 75 x 50 m veliko jamo v kateri so bili usmrčeni. Nasip grobišča je bil prvotno višji od ostale okolice, a se je pred leti posedel in izravnal. Še danes se na Vihranskih vrtovih najde municija iz druge vojne. Znane so tudi lokacije posameznih grobov pobitih okupatorskih vojakov na parcelah.
Grobišče okupatorske vojske
- Leta 1946 je bil na Vihrah postavljen vodnjak, kateri je povezan z ustanovitvijo prostovoljnega gasilskega društva in nosi velik simbol za prebivalce. Gasilci nosijo na svojih uniformah embleme z upodobitvijo vodnjaka. Vodnjak je postavljen na starem vodnem izviru, upodobljenem že leta 1807.
Vodni izvir v naselju Vihre na Žerovčevi karti struge reke Save, 1807
Emblem prostovoljnega gasilskega društva Vihre
- Leta 1948 je bilo ustanovljeno gasilsko društvo.
- Leta 1970 je bil odprt gasilski dom, kateri je bil zgrajen z lastnimi sredstvi.
- Leta 2007 je bil na pobudo domačinov opravljen arheološki ogled na lokaciji Brežnice severno od naselja Vihre. Domačini so povedali, da so pred nekaj leti na lokaciji našli grobove in zidove. Arheološka raziskava je na lokaciji odkrila večje število rimskodobne lončevine, dna amfor ter “terro sigillato”. Raziskava je bila razširjena še na lokacijo Dolge njive, kjer so bile odkrite prazgodovinske in rimskodobne ostaline.
- Leta 2009 je bil opravljen terenski pregled ledine Sredje in Postarišine, na jugu naselja Vihre. Odkriti so bili sledovi rimskodobne poselitve (najdbe lončenine, gradbenega materiala in lepa).
- Leta 2016 je bila pri Brežicah zgrajena hidroelektrarna, katera je dokončno izravnala Savsko strugo.
- Leta 2021 je skupina neznanih storilcev razbila vodnjak in odtujila bakreno streho.
Vodnjak pred uničenjem
Uničen Vodnjak
Sveti Urh
Sveti Urh
(Udo, Ulrich, Ulrih, Ulrik, Uroš, Ulrika, Udalrik, Ula, Vorch).
- Leta 890 se je rodil v Wittislingenu ali Augsburgu Ulrik Augsburški.
- Kot otrok je bil tako šibak, da so se ga starši sramovali in skrivali.
- Ko je odrasel se je odločil za duhovniški stan. Postati je hotel benediktinski menih, a je v molitvi spoznal, da ga Bog kliče v apostolsko življenje. Postal je svetni duhovnik in pozneje škof augsburške škofije.
- Leta 955 se je dokazal v boju proti Madžarom pri Leškem polju, kjer so bili sovražniki premagani. Istega leta se je zbrala velika Madžarska vojska in napadla Ulrikovo mesto Augsburg. Ulrik je med bojem vojake bodril in jahal s konjem od ene čete do druge brez čelade. Po slovesni maši so Madžari zadnjič napadli mesto z vso silo, a so jih branilci pod vodstvom Ulrika odbili in mesto je bilo rešeno.
- Urh Augsburški je umrl 4. julija leta 973 in postal prvi svetnik, kateri je bil 4. junija 993 kanoniziran.
Sveti Urh: Anonimni avtor pod sinonimom "Meister von Meßkirch" med leti 1535 in 1540
Cerkev sv. Urh
Martin Margetič: Notranjost cerkve sv. Urh
- Po legendi naj bi bila cerkev zgrajena nad jezerom in je bil svetnik Urh izbran za to lokacijo zaradi povezanosti z vodo in ribami.
- Naselje okoli cerkve se je uporabljalo še vsaj v 12. stol. in 13. stol.
- Cerkvica na Vihrah je najstarejša podružnica v leskovški župniji (njen nastanek naj bi datiral v 13. stoletje po informacijah župnika, kateri je našel omembe v neki listini).
- Cerkev je nedvomno stala že v 15. stol. saj je bila pri obnovi leta 1995 na steni najdena freska Kristusovega križanja z Marijo in Janezom iz tega obdobja (600 let star original freske je prenešen v notranjost cerkve, kopija pa stoji na zunanji steni cerkvice).
- Cerkvena oprema je iz 17. stol.
- Na zemljevidu iz leta 1807 je razvidno, da stoji križ (kapelica?) na križišču v SV predelu naselja. V ustnem izročilu se omenja ledina pri Križu na lokaciji med sv. Urhom in Skopicami. *Na lokaciji križev so ponavadi označevali lokacije nesreč s smrtnim izidom, poboje, vojaške spopade, masivne pokope…
- Cerkev je bila temeljito predelana konec 19. stol.
- V osemdesetih letih dvajsetega stoletja so bili iz cerkve ukradeni stari kipi sv. Cirila in Metoda z glavnega oltarja, sv. Antona Padovanskega in sv. Dominika iz stranskih oltarjev ter bogat lestenec.
- Leta 2003 je bila cerkvena notranjost in oltarna oprema popolnoma prenovljena.
- Leta 2004 je bila freska Kristusovega križanja z Marijo in Janezom sneta in prenešena v notranjost cerkve, na njenem mestu pa danes visi kopija.
- Leta 2007 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.
- 1. novembra 2015 je Vihre stresel močan potres, ki je poškodoval cerkvico, a so jo vaščani iz Viher in Mrtvic kmalu obnovili.
Geologija
- Pred približno 5 milijoni leti se je iz Krškega polja začelo umikati morje.
- V začetku pliocena so reke z usedlinami napolnile ugreznjene dele.
- Ob koncu pliocena se je Krško polje pogreznilo, Gorjanci pa dvignili.
- Poplave reke Save leta 2010 lepo kažejo na njeno moč in nekdanji obseg močvirnatega območja in starega brega nad starim tokom reke Save v času Rima označen z rumeno (stari rimski breg ni v celoti znan, saj ga je Sava v preteklosti močno spodkopala in odnesla. Od Viher do Krške vasi je tekla tudi stara rimska cesta, a jo je Sava tako uničila, da se še danes ne ve njena točna pot). Današnja struga reke Save je povprečno široka 90 m. V času Rima je imela reka Sava povprečno širino 160 m (kar je zelo jasno razvidno iz lidarskih posnetkov). Domačini so se v Savi radi kopali, a reka je zelo nevarna in je pred desetletji odnesla življenji dveh fantov, enega iz Viher, drugega iz Breg.
Poplavljena reka Sava leta 2010 (z rumeno označena domnevna brežina nad rimsko savsko strugo)
- Vzhodno od naselja Vihre se v nekdanji presušeni Savski strugi najde večji kos konglomerata iz časa Pleistocena v katerem je tudi lisičji brlog. Nanosi proda segajo v globino do 120 m in jih je ustvaril ledenik.
Strnjen konglomerat iz kosov savskih prodnikov in lisičja jama
Ledinska imena
Pred regulacijo struge so bili kmetje tesno povezani s poplavno ravnico, na kaj poleg pričanj nakazujejo tudi vihranska ledinska imena.
- Perišče: prostor kjer se pere.
- Brod in Turški brod: Lokacija splava ali čolna za prehod reke Save.
- Stari vrti: negovano zemljišče z okrasnim rastlinjem, navadno za sprehode, oddih. Dobrih 500 m severno od naselja Vihre.
- Gmajna: neobdelan, na redko porasel svet, navadno skupna last vaščanov, kateri se je uporabljal tudi za pašnike živine.
- Vrbina in mokrišča: vrbovo grmovje, drevje. V Vihrah so se uporabljale za pašnike prašičev.
- Toplice: Okvirno 800 m S od naselja Viher je na franciscejskem katastru označena lokacija “Toplicze”, kar nakazuje na izvir tople vode (lokacija neraziskana). Lahko, da je gre tukaj za ledinsko ime nekdanjih topolov.
- Polja so se ločevala na gornja in dolnja zaradi višinske razlike med dvignjenim platojem na katerem stoji naselje in nižjim nekdanjim poplavnim območjem. Tudi rodovitnost je različna, saj je na gornjem večje odtekanje vode in je s tem posledično pridelek slabši, ki je tudi zelo občutljiv na sušo. Dolnja polja so bila pred regulacijo vlažna in odporna, a so imeli v preteklosti kmetje težave z nepredvidenimi poplavami reke Save, ki je uničevala pridelek in celo odnašala rodovitno zemljo.
- Špital: v jugovzhodnem predelu naselja Viher je ledinsko ime špital, kar je ljudska izposojenka iz nemške besede “spital” in pomeni bolnišnico. Po raziskavah so špitalski v Vihrah imeli svoja polja.
- Naselja Vihre, Mrtvice in Brege naj bi imena dobila po reki Savi. Vihre zaradi vihranja reke, nekdanjih večih strug ob naselju, Mrtvice po večjem mrtvem Savskem rokavu (zelo lepo viden na lidarskih posnetkih) in Brege, ker so prva vzpetina nad nekdanjo reko Savo in okoliškim močvirjem.
- Na lokaciji Spina so Vihrani in Skopičani po poplavi Save z mrežami lovili ribe. V globokem jarku so se rade zadrževale ščuke, katere so nato nosili domov v torbah imenovanih “karnir”. Med hojo po blatu so se ribičem po golih nogah prisesavale pijavke. Danes se na njivah na lokaciji nekdanje posušene Spine najdejo rečne školjke.
Stara gradnja
- Na Vihrah so v Margečevi strugi Pod Belim bregom dobili “sivo blato”, ki so ga uporabljali za zamazovanje tal v hišah in za tesnenje prostora, kjer so mlatili žito in so ga na Vihrah imenovali uguna. Kot še pravijo na Vihrah, so “posebno zemljo” ali “rjavo glino” za izdelavo tal v zgradbah nekdaj kopali tudi na ledini Prud. Njena ležišča so naznanjali predeli na katerih je zastajala voda, kopali pa so do 1 m globoko. Na brižanskem v Globanjku je bila rjava glina, katera se je uporabljala za mazanje lesenih hiš in dodatno zaščito.
Zadnja še ohranjena lesena Vihranska hiša
Legende o Vihrah in okoliških naselijih
- Po pričanju domačinov naj bi bilo nekoč pod cerkvijo sv. Urha jezero. Na lidarskih posnetkih je v vzhodnem predelu pod cerkvenim bregom opazna trikotna anomalija, katera je nižja od vse okolice in v kateri je drugačna vegetacija od okolice. Tukaj gre najverjetneje za manjše jezerce skozi katerega danes deloma teče avtocesta (na tem mestu je bila pri gradnji avtoceste zemlja močno prekopana in ni povsem jasno kaj je naravno in kaj umetno. Stari zemljevidi pa so glede tega vprašanja enako skopi).
Lidarski posnetek terena
- Nekatere dolenjeskopiške kmetije naj ne bi prale perila ali svinjskih črev na Savi zaradi prisotnosti Babe, tj. velikanke z dolgimi nogami, dolgim krilom in rdečo ruto, ki je prala na Savi. Verjetno so se tem opravilom izogibali tudi Vihrani.
Velikanka baba
- V Gorenjih Skopicah so po pričanjih ponoči videvali čudne lučke. Na lokaciji Zgorelo pa se bi ob teh lučkah zbirale čarovnice.
Čarovnice
- Na severovzhodu naselja Vihre naj bi bilo območje kač; tudi kača, ki čuva zaklad. Na ledini Struga pri Mrtvicah naj bi zaklad čuvala kača s človeško glavo.
Kača
- V žitu na spodnjih poljih so se občasno pojavljale dolge črte, katere naj bi ustvarjal božji kosec.
- Na območju ledine Gmajna je bil na severovzhodnem obrobju omejen z vodnato in močvirno ledino Globajnk, kjer je po izročilu bival povodni mož. Njegova prisotnost je zlasti močno omejevala gibanje pastirjev.
Povodni mož
- Ob tamkajšnjem pomembnem razpotju, kjer ima »baba noge narazen«, na zahodnem obrobju pašnika Gmajna ob poti na Remen, je znan prostor pojavaljanja prikazni ženske s trugo.
Ženska s trugo
- Iz poplavne ravnice onkraj reke Save je znan nočni kosec – prikazen, ki kosi na drugem koncu travnika.
Nočni kosec
- Med ledino Pri križi in cerkvijo sv. Urha je zlasti zanimiva prikazen nevarne divje svinje z 12. mladiči. V primeru srečanja s svinjo moraš pri sebi nositi robec s kostmi, jih vreči svinji, in takoj zbežati stran. Obstajajo še izročila o prestavljanju cerkve na različne lokacije, utopljenem dečku v jezeru, naplavljenih cerkvenih vratih in o lesenem gradu.
Divja svinja z mladiči
- V cerkvi sv. Urha naj bi se ponoči prižigale luči, ko tam ni bilo nikogar, in zjutraj so bila okna nezastrta. Okoli cerkve so tudi stara pokopališča iz neznanega obdobja. Ljudje so govorili, da se tam ponoči zbirajo čarovnice.
- Na Vihranski ledini Brodišče pod Brežnicami naj bi se v času Turkov uporabljal brod. Vihranski par Kato in Lucija naj bi tukaj pobegnila pred lovečim Turkom. Ta ju je po bosansko klical naj prideta nazaj.
Vihrana Kato in Lucija bežita pred Turkom
- Z Drnovskega območja so znana številna pričevanja o nadnaravnih doživetjih, zlasti z območij, ki mejijo na poplavno ravnico ali pa so v starih strugah. Npr. o divji jagi v strugi na relaciji Drage–Gauge–Žadovinek, o velikem človeku – nemem spremljevalcu na cesti ob strugi med drnovskim Belim bregom in Zevniki, ali mrtvecu, ki preko Drašč sledi koscem na ledino Remen. Na Gaugah (vislice) so omembe videnj obešenih ljudi, nočnih lučk, zbirališču čarovnic, katere so napadale mimoidoče. Veliko znano zbirališče čarovnic je tudi v samem centru Drnovega. Ledina Mlake med Drnovim in Bregam je bila tudi mesto nočnih videnj čudnih lučk.
- Po pričanju Škodovih otrok naj bi starega očeta? ob vračanju domov z vinom ustavile čarovnice, katere je preklel in so ga odnesle na gmajno, ga tam pustile in mu vzele vino.
- Po pričanju domačinov naj bi bilo v okolici Viher tudi več manjših grobišč okupatorskih vojakov, nad katerimi danes rastejo vrbe. Domačini naj bi jih pokopavali in prevažali v vozovih iz katerih je tekala kri. Ceste so posipavali z apnom, da se prikrije vonj in kri mrtvih.
- Sredi Viher naj bi bil najden celoten oklep iz časa Rima.
Zemljevidi
1725
1744
1763 - 1787
1807
1825
Sredina 19. stol.
1943
1835
1921
Viri
Knjige
- Mateja Kavčič, Zoran Milić, et al.: Varstvo spomenikov 44, 2008.
- Mag. Alenka Jovanović, univ.dipl. arheol.: Poročilo o arheološkem vrednotenju na območju arheološkega najdišča Velike Malence, 2011.
- Janez Vajkard Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, 1689.
- Poplavna ravnica reke Save na Krškem polju kot gospodarsko zaledje kmečkih gospodarstev v prvi polovici 20. stoletja, 2019.
- Ivan Lapajne: Domoznanstvo Kranjske domovine, 1889.
- Krajevni leksikon dravske banovine, 1937.
- Gojko Tica: Rimski vojaški tabor? Sv. Urh, 2011.
- Varstvo spomenikov, 44 – poročila, Vihre – arheološko najdišče Dolge njive, 2008.
- Varstvo spomenikov, poročila 50 – 51, 2016.
- Časopis za zgodovino in narodopisje, 1996.
Splet
V sodelovanju z
