• 1292 – 1297: V spopadu med Albrechtom Habsburškim in salzburškim nadškofom je bil grad Šperenberk porušen. *Grad naj bi pozidali gospodje brestaniški brez nadškofovega dovoljenja.
• 1300: Prva pisna omemba gradu Šperenberk kot “haus zu Sperrberch”. V listini je Rajnbert Šperenberški obljubljal salzburškemu nadškofu da brez njegovega dovoljenja gradu ne bodo več tesali in zidali “daz haus ze Sperrnberch wider czimern oder wider pauwen sullen an besunder vrlaub”. Kjub temu je bil grad Šperenberk v bivalnem stanju. Rajnbert je varoval tudi bližnji grad Tvarog.  
• 1342: Omemba gradu Šperenberg kot gradišče “purchstal Sperrenberch”, ko ga je Rajnpreht II., sin Rajnberta Šperenberškega  skupaj s šetimi vasmi prodajal za 202 in pol marke celjskemu grofu Frideriku, a je transakcijo preprečil nadškof. Ruševina gradu se ni več obnavljala in so do danes vidni samo še sledovi nekdanje stavbe.
• 1343: Brata Viljem in Rajnpreht II. sta bila iz neznanega vzroka v fajdi s tremi brati iz Kozjega.
• 1344: Viljem Šperenberški se preseli na kranjski grad Jeterbenk. *Šperenberški so kupili stari, novi grad in stolp Jeterbenk. 
• 1397: Margareta s Šumberka je bila poročena z nekim Šperemberškim, zadnjim znanim potomcem Šperenberške linije.
• 1441: Nadškof je dodelil gradišče “burckstal Sperrenberg” in 164 pripadajočih posesti Hansu Rajhenburškemu.

*283 m SZ od  gradu, je lokacija imenovana pristava, kar nakazuje na verjeten obstoj nekdanje grajske pristave.