GUMB
Buy Me A Coffee

Raka pri Krškem

Rok Kranjc: Posestvo Raka konec 18. stol.

  • Ime Raka zelo verjetno izvira iz imena krakovskega gozdu, kateri Rako obkroža. Beseda krak naj bi v stari slovanščini pomenilo mesto.  *Kraków je eno najstarejših mest na poljskem.
  • Sinonimi: Raka, Arch, Archa, Archÿ, Archy, Raccha
  • Država: Slovenija
  • Pokrajina: Kranjska
  • Občina: Krško
  • Naselje: Raka
  • Koordinate: 45.92865, 15.38242

Zgodovina

  • 1121: Prva domnevna omemba Rake. *Župnija Raka.
  • 1161: Prva uradna omemba Rake kot “Arch”.
  • 1178: Grofica Luitgarda “Liutgarda de Pogen”, vdova po Bertoldu II. Bogenskem, in njen sin Albert sta podarila stiškemu samostanu vas Rako omenjeno kot “villa Arch”.
  • 1214 – 1220: Koroški vojvoda Bernard podeli freisinški cerkvi od svoje dediščine med drugim tudi 8 kmetij na Raki “Arch octo”.

Bernard Spanheim koroški vojvoda deželni knez Koroške upodobljen na pečatu

Ulrik III. Spanheimski "Herzog Ulrich III. von Kärnten" posveča studeniškemu samostanu šest raških hub pri Krškem leta 1256

Ulrik III. Spanheimski "Herzog Ulrich III. von Kärnten" posveča studeniškemu samostanu šest raških hub pri Krškem leta 1256

Ulrik III. Spanheimski "Herzog Ulrich III. von Kärnten"

  • 1266: Vitez Wolker z Rake je vpričo zastopnikov plemstva ter šentjernejskega župnika Bertolda “Berchtoldus plebanus sancti Bartholomei” in duhovnika Menharda iz Kostanjevice “Menhardus sacerdos in foro Landestrost” podelil s svojo ženo Eito samostanu kot nadomestilo za kmetijo v Ostrogu “in Oztrog” pri Šentjerneju, ki jo je cisterci podaril Wolkerjev brat Majnhard, in ki jo je Wolker prejel od opata Ditrika v dosmrtno hasnovanje (najem), kmetijo v zgoraj omenjeni vasi ter vinograd z gornino na Hrvaški gori “in monte neo Ladendorf” pri Ledeči vasi. V priznanje te pogodbe pa je Wolker namenil samostanu na leto po tovor vina ali pa po štirideset denarjev deželne veljave. Wolker je po svoji smrti namenil vinograd in obe kmetiji samostanu. Po njegovi smrti pa naj bi bil pokopan v samostanu pod Gorjanci. *Raka – Arch.
  • 1279: Prva neposredna omemba gradu Raka kot “castrum Arch”.
  • Pred 1285: Posestvo Raka so skupinsko upravljali bratje Stetwald (najstarejši), Wergand II., Markvard, Ulrik in Gerhard. Njihov oče je bil najverjetneje Wergand I. Istočasno sta živela še v njihovem daljnem sorodstvu Magens in njegov sin Dankvard.
  • 1320: Prva omemba raške cerkve sv. Lovrenca.
  • 1363: Raška cerkev sv. Lovrenca se omenja kot podružnična cerkev prafare Bele cerkve. Istega leta je bila ustanovljena župnija Raka.
  • 1420: Oton z Rake in njegova žena sta za 122 šilingov furlanskega denarja prodala štiri kmetije in mlin v kraju Reber “an der Leütten” pri Škofljici stiškemu opatu Petru. Pri prodaji je bil prisoten tudi Markvard z Rake.
  • 1429: Herman Celjski podeli samostanu Pleterje pet posesti na Planini pri Raki.
  • 1438: Urbar v okviru gospostva Kostanjevica navaja poseben urad Raka z 9 hubami (posestvi, ki so dovolj velike, da je na njem lahko preživela ena družina), kosezi in biričevo hubo.
  • 1444: Poleg gradu se omenjajo še trije raški dvori “drei hof” in stolp pod grajskim hribom “turn zu Arch vnd dem purgperg”. Istega leta se omenja stolp okoli katerega je obzidje “turn zu Arch mitsambt dem rinkperg”. Stolp ali eden izmed dvorov je domnevno prevzel upravno vlogo, saj naj bi se grad opustil. Grad in stolp se omenjata z obzidjem v slabem stanju. 
  • 1454: Raška cerkev sv. Lovrenca je bila inkorporirana stiškemu samostanu.
  • 1471: N. Archerja, zadnjega lastnika in še živečega potomca te nekdanje slavne plemiške družine so ujeli Turki in odpeljali v jetništvo. Z njim je izumrla plemenita družina raških vitezov. 
  • 1492: Turki oblegajo grad Raka.
  • 1515: Kmetje izropajo in požgejo posestvo Raka, grajske ljudi so polovili in jih vpregli v plug za prisilno delo na njivi. Na koncu so jih žive zaprli v podzemeljsko jamo v gozdu Lašče, od koder so jih rešili graščaki iz sosedstva. *V gozdu Lašče je znano brezno pri Celinah globoko 12 m in dolgo 16 m.
  • 1525: Grofica Barbara Bella naj bi slovela po svoji krutosti in je svojim biričem ukazovala da so neposlušne tlačane pretepali in privezovali na sramotilni steber, ki še danes stoji pri gradu Raka. Ker je grofica iz naklonjenosti do nekega svobodnjaka iz Ardra osvobodila vse tamkajšnje kmete tlačanstva, so tlačani drugih vasi Ardrijane imenovali Pesjanarji. *Sramotilni steber je rimski anepigrafski miljnik odkrit na travniku blizu izliva Male Račne v Staro Račno posvečen Antoniju Piju iz leta 140. Na njem je bila označena razdalja od Nevioduna, a je bila pozneje uničena. Ob rimskem miljniku so našli še troje cilindričnih kamnov od nagrobnikov ali mostnih opornikov.
  • 1540: Grof Feliks von Arch je vodil četo vojakov za obrambo Vojvodine milanske zoper Francoze.
  • 1565: V Raki se pojavi vpliv protestantizma, ki ga podpirajo Werneckhi. Te, zaradi tega škof Pavel Bizancij v vizitacijskem poročilu iz opatije Stične, označi kot heretike.
  • 1575: V gospostvu Raka se omenja opuščena polovična huba, 17 posestnikov rovtov, dva oštatarja, enega posestnika hišice in klet gospostva Svibno. 
  • 1582: Raški župnik Andrej Recelj prevede Gorske bukve. To je prvi slovenski uradni zapis prava.
  • 1588: V Raki se omenja 12 kajž, 5 oštatov, ena pusta polovična huba in svibenska klet. Glede na te informacije izvemo, da je bila Raka z 18 “hišami” največje urbarialno naselje znotraj Kostanjevice in istočasno najmanj kmečko naselje. Omenjajo se tudi obrtniki: mlinar, krojač, dva kajžarja “Schuester” od katerih se je eden pisal Šrajbarčič in obrtniški oznaki Schuesster in Schneider.
  • 1616: Raka se prvič omenja kot trg “Marckht Arch” s prvič izpričanim sodnikom kot “des Hannsen Resman Richters zu Arch”. Istega leta se posestvo Raka prenese iz deželoknežjih v svetne roke. Omenja se tudi raška mitnica ki je prinašala gospostvu 30 goldinarjev. *Nastanek trga Raka se okvirno uvršča v leto 1600, saj se Raka leta 1588 še vedno omenja kot naselje.
  • 1627: Mark Kheysell prvotno grajsko poslopje popolnoma predela v novo štiritraktno dvonadstropno stavbo z arkadnim dvoriščem in okroglim stolpom ob vhodu v stavbo.
  • 1643: Na Raki se omenja osem podložnih posesti (od tega šest celih hub in dve polovični). Župnik Andrej Salomica je imel v posesti eno hubo, Ivana Resman dve hubi.
  • 1651: Raka se omenja kot trg “ex oppidi Arch” in “Markht Arch”.
  • 1653: Omenja se tržni prostor pri cerkvi kot “neben der Khirchen auf Plaz”.
  • 1662: Omenja se šest raških oštatarjev “Hoffstötter” (štirje so posedovali oštat z vrtom, dva hišo z vrtom), trije kajžarji “Vntersassen” pa so tega leta postavili na župnikovi njivi oštate (ena novozgrajena hiša, oštat z vrtom in mežnaričina hiša z vrtom). Župnija sv. Lovrenca na Raki je tako imela 9 podložnih oštatov, 16 drugih oštatov je pripadalo kostanjeviškemu gospostvu in so vodeni kot “Markh Arch Hofstetter”, in 8 jih je pripadalo bajnofški posestvi.
  • 1667: Posestvo Raka postane last kostanjeviške cisterce. 

Trg Raka v registru kontribucije kostanjeviškega gospostva za leto 1667

Janez Vajkard Valvasor: Grad Raka, 1679

  • 1680: Pride do sodnega spora pred deželnim upraviteljem z lastnikom graščine Raka zaradi samovoljno odstranjene ograje.
  • 1699: Raški sodnik je bil Lovrenc Hrušovar “pro tempore Judicis archensis”.
  • 1700: Trški sodnik je bil Brudar “Markhrichter”.
  • 1701: Prva omemba račana kot tržana “civis Archensis”.
  • 1720: Karel Sigfrid baron Kheysell v gradu Raka z dovoljenjem stiškega opata uredi kapelo ter pod gradom dogradi grajska gospodarska poslopja, uredi tople grede in ribnik, v katerem so gojili rake. *Lokacija kapele ni povsem jasna.
  • 1741: Omenja se raški krojač Matija Feyer z atributom “der ehrbahre”.
  • 1745: Omenja se sodnik (brez naziva trški) Janez Venceslav Hansch “Judice moderno”.
  • 1749: Omenja se raški sodnik Gospod Jožef Zajc kot “Dno Josepho Shaizh actuali Judice” in Raka kot trg “ex oppido Arch”.
  • Do 1751: Raka je cerkveno pripadala oglejskim patriarhom. Sredi 18. stol. je bilo v Raki okoli 37 stanovanjskih stavb (leta 1662 jih je bilo 33). Račani so se večinoma ukvarjali z obrtjo in po lastnem pričanju niso sejali žita, saj ni nihče posedoval polja za obdelavo, samo eden je imel travnik. Živino so pasli na gmajni graščine in sicer štiri krave, šest volov in tri svinje. Trg ni imel pravice do uporabe gozda, zato so morali Račani les kupovati. Na potoku Račna je stal en in edini mlin, pa še ta je imel težave s pomanjkanjem vode. Omenjata se tudi trški sodnik “Dno Josepko Saiz pro tempore Judice” in gorski mojster “Martino Stokar pro tempore Judice Montano”.
  • 1767: Raka je bila zadnjič uradno zabeležena kot trg.
  • 1770: Pričetek gradnje nove baročne cerkve sv. Lovrenca.
  • 1784: Franc Karel baron Haller pl. Hallerstein je grad Raka povsem preuredil, mu dodal vrt in bogato opremo. Tako je rešil grad pred propadom, in ga uvrstil med najlepše in najbogatejše na Kranjskem.
  • 1787: Raka cerkveno pripada goriški nadškofiji.
  • 1804: Zgrajena je bila nova baročna, župna cerkev sv. Lovrenca.
  • 1817: Raka je imela 58 hiš in 238 prebivalcev.
  • 1885: Umre raški župnik Anton Tavčar, stric pisatelja Ivana Tavčarja.

Pogorelc Ernest: župnik Anton Tavčar, 188?

  • 1892: F. Schultz je kopal okoli cerkve sv. Neža pri Raki in odkril rimsko nekropolo. Med najdbami je poleg grobov našel tudi shematiziranega petelina z vrha žare v obliki hiše. Najdbe so bile prodane na Dunaj.
  • 1900: F. Shultz pod vznožjem gradu Raka izkoplje več rimskih grobov.
  • 1904: Feliks plemeniti Lenck je v Raki postavl žago, zasadil vinograde in v grad napeljal vodovod iz bližnjega studenca Polterja.

Izgnanci iz Rake in okolice v taborišču Lautental na Hannoverskem, 1942

  • 1948: V gradu so se naselile sestre usmiljenke.

Sestre usmiljenke, 1948 - 1998

  • 2015: Arheološke raziskave na ledini Cicelj so odkrile gradišče z gomilnim grobiščem.
  • Pri Raki je bilo odkritih več prazgodovinskih naselbin, rimski grobovi in na ravnini pod Rako rimska cesta.
  • Raški tržani se v arhivih omenjajo kot oštatarji in skoraj nikoli kot tržani.
  • Med drugo svetovno vojno je bila v gradu postojanka nemške vojske. Po vojni je bil grad razdejan in opustošen zaradi bojev na tem območju.
  •  P. Petru domneva v Raki krajevno izdelavo antičnih hišastih žar.

Primer hišaste žare najdene pri Beli Cerkvi

Slike

Nina Tomažin: grad Raka, 2023

Nina Tomažin: grad Raka, 2023

Nina Tomažin: grad Raka, 2023

Nina Tomažin: grad Raka, 2023

Nina Tomažin: grad Raka, 2023

Nina Tomažin: grad Raka, 2023

Legende

  • Po Valvasorju so ljudje nekoč Rako imenovali utrdba.
  • Iz grajskih kleti do bližnjega poslopja vodi podzemni tunel do izvira Cerin, ki je služil pobegu in je danes delno odprt.

Lastniki posestva Raka

  • 1016: Grof Vilijem II. in Ema Breže – Seliška.
  • Do 1130: Weriganta. *Leksikon dravske banovine.
  • Pred 1178: Grofje Bogenski (sorodniki in dediči koroške grofice Heme Breže-Selške).
  • Pred 1249: Grofje Andeški.
  • 1249: Weriandus de Archa (leta 1266 se omenja kot dominus Wergandus de Archa).
  • ?: Winter iz Rake, Stugelin iz Rake in njegova žena Maruša N. 
  • 1279: Rodbina Spanheim.
  • 1279: Vojvoda Filip Spanheim.
  •  1286: Grofje Tirolsko – Goriški.
  • ?: Grof Bogen Weriand (Wergand I.) (Stetwaldus de Arch).
  •  ?: Weriand II. Bogen (včasih Weriand Pirian in brat Stetwald Bogen). 
  • 1316: Winther de Archa, Stugelinus de Archa in njegova žena Marusch N.
  • Do 1320: Weriand III. in Majnclin Bogen (oče Weriand II.) in Fric.
  •  1341: Henrik von Bogen in Pentzel (sinova Frica). 
  • 1368: Brata Lovrenc in Hans.
  • 1381: Oton (verjetni sin ali vnuk Otla), Markvard II. in Erhard.
  • 1405: Merckhlein Bogen – Archer.
  • 1420: Oton z Rake.
  • 1421: Marquard Bogen – Archer.
  • ?: Ulrik Bogen. 
  • ?: Gerhard Bogen (do 15. stoletja).  
  • ?: Niklas Archer. 
  • 1501: Peter Archer.
  • 1515: Leonhard Herič s Kompolja pri Blagovici (leta 1501 naj bi posestvo prodal Juriju Scheyru s Soteske).
  • 1525: Grofica Barbara Bella.
  •  1540: Janez Baltazar pl. Werneckh.
  • 1610: Grof Feliks von Arch.
  • 1614 – 1725: Wolf Andrej in Vert pl. Wernegkh in Ruess pl. Ruessenstein.
  •  1627: Gospoda Kheysell.
  • ?: Mark Kheysell. 
  • ?: Janez Jurij Kheysell.
  • 1673 – 1725: Karl Singrid Kheysell. 
  • 1725: Karl Sigfrid baron Kheysell.
  • 1730: Ignac Jurij pl. Edling.
  • 1745: Ferdinand Ernest baron Mordax.
  •  1746: Ferdinand Mordax in njegova soproga Ivana Kristina.
  • 1755: Ivana Kristina (vdova).
  • 1764: Franc Adam baron Haller von Hallerstein in Ivana Kristina.
  •  1784 – 1820: Mladoletni 4 otroci Franca Adama barona Haller von Hallersteina in Ivana Kristine. 
  •  1820: Franc Karl baron Haller von Hallerstein. 
  • 1859: Alojzija von Hellerstein (poročena grofica Auersperg). 
  • 1860 – 1869: Luiza Ausperg (poročena Cavriani).
  • 1869 – 1872: Jožef Marija l. Miller.
  •  1872: Alojz baron Roner.
  •  1873 – 1886: Otroci Alojza barona Ronerja.
  • 1873 – 1904: Jakob Ferdinand pl. Lenck.
  • 1904: Feliks plemeniti Lenck.
  • 1917: Josip Lavrenčič in Franc Šerk.
  • ?: Bon (vinski trgovec iz Krškega).
  • 1917 – 1927: Drnovšek (občinski tajnik).
  • 1937 – 1941: Franc Bajec.
  • 1941 – 1945: Weiss (veleposestnik).
  •  1945 – 1948: FNRJ (Socialistična republika Slovenija). 
  • 1948 – 1998: Sestre usmiljenke.
  • 1998: Republika Slovenija.
  • 1998: Občina Krško.
  • 2014: Rok Mejak

Grb

  • Na deljenem grbu je na desni (heraldični) strani škarnica, katero so uporabljali vsi Rakarji kot tudi nekateri Bogenski ministeriali, kar nakazuje na domnevno kontinueto še iz 12. stol.

Janeza Vajkard Valvasor: Grb raških

Rok Kranjc: tinkture grba na podlagi originalnega Volfkerjevega pečata iz leta 1266

  • Na Volfkerjevem pečatu so jasno vidne križane črte na levi in desni polovici, kar pomeni črno barvo in je Valvasorjeva barvna upodobitev napačna.

Pečati

Pečat Volfkerja iz Rake, 1266

Pečat Henrika iz Rake, 1341

Pečat Wolfa Andreja pl. Wernegkha iz Rake, 1600

Pečat Jerneja Minndorferja iz Rake, 1472

Pečat Otona iz Rake, 1420

Pečat Verta pl. Werneghka iz Rake in Pleterij, 1610

Zemljevidi

Lazius, Wolfgang: Goritiae, Karstii, Chaczeolae, Carniolae, Histriae, Et Windorvm Marchae Descrip, 1584

Johannes Clobucciarich: Raka z okolico, 1601 - 1605

Mercator, Gerhard: Karstia, Carniola, Histria et Windorvm Marchia, 1635 - 1650

Florjančič de Grienfeld, Janez Dizma: Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica Iusu Sumptuque inclytorum Provinciae Statuum, 1744

Homann, Johann Baptist: Tabula Ducatus Carniolia, Vindorum Marchia et Histria ex mente Illustr. mi quondam L.B. Valvasorii, 1720-1725

Franciscejski kataster za Kranjsko, 1824

Viri

Knjige

  • Janez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine Kranjske, 1689.
  • Janez Vajkard Valvasor: Velika grbovna knjiga, 1687-1688.
  • Ivan Stopar: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji; Dolenjska – prva knjiga, 2000.
  • Leksikon dravske banovine, 1937.
  • Boris Golec: Pozabljena trga Raka pri Krškem in Dolenjske Toplice, 1998.
  • Krško skozi čas 1477 – 1977.
  • Franc Kos: Gradivo za zgodovino slovencev v srednjem veku; četrta knjiga, 1915.
  • Franc Kos: Gradivo za zgodovino slovencev v srednjem veku; peta knjiga, 1928.

Splet

V sodelovanju z

Grajske stavbe v Sloveniji
Osebni grb
Facebook
Follow by Email
Facebook