Rok Kranjc: poiskus 3D rekonstrukcije samostana leta 1876
- Tipološko geslo enote: samostan, samostanska cerkev
- Sinonimi: kapucinski samostan, Loci capucinorum Gurgfeldi.
- Čas nastanka: 1640 – 1644
- EŠD: 10286
- Stanje: ohranjen
- Identiteta: zanesljiva
- Država: Slovenija
- Pokrajina: Kranjska
- Občina: Krško
- Mesto: Krško
- Koordinate: 45.96552, 15.48544
Zgodovina
- 1525: Red kapucinov je ustanovil Matej (Matej da Bascio) iz mesta Bascio v italijanski marki. Prva sta se mu pridružila brata Ludvik in Rafael iz Fossombrona. Način življenja reda kapucinarjev je oblikovan po zgledu Sv. Frančiška Asiškega (1181 – 1226).
- 3. julija 1528: Red uradno potrdi z bulo “Religionis Zelis “papež Klemen VII. Leto po ustanovitvi je red štel 30 članov.
- 1536: Red šteje že 500 članov.
- 1571: Red šteje že 3300 članov. V naslednjih sto letih se je red močno razširil po vsej Evropi in tako prišel tudi v Slovenijo. *Danes je po svetu skoraj 11.000 redovnikov.
Kapucini so dobili ime po po veliki piramidasti kapuci, ki so jo nosili na habitu.
- 1606: V Ljubljano prideta prva dva kapucinarja in že naslednje leto pričnejo z zidavo prvega kapucinskega samostana v Sloveniji.
- 1619: Red kapucinarjev prizadene hud udarec, ko njihov generalni vikar Bernardina Ochina prestopi k “protestantskem krivoverstvu”.
- 1634: Redovni kapitelj sprejme odločitev o zidanju samostana v Krškem. Eden od vzrokov naselitve kapucinarjev v Krškem je bil zaradi izredno močnega gibanja protestantizma.
- 3. junija 1640: Novomeški prošt Nikolaj Mrav položi temeljni kamen za pričetek gradnje samostana v Krškem. Že ob ustanovitvi je bil določen poseben prostor za knjige in knjižnico. *Danes je ohranjenih samo še 1487 kapucinskih knjig. Večja večina jih je bila na žalost odtujenih ali drugače izgubljenih. Knjige so stare od leta 1502 do 1830.
KAMRA: Serafsko cvetje ali Slike, življenjepisi in dela prvih imenitnejših kapucinov v dvek zvezkih (1642, 1648).
- 1644: Pičenski škof Antonio Marenzi posveti cerkev in glavni oltar Marije Brezmadežne ter prizidane kapele. *Cerkev je v sklopu samostana.
- Začetek 18. stol.: V Krškem se močno razširijo čarovniški procesi. V dobrih desetih letih se po sekundarnih virih navaja med 20 in 40 oseb, katere so ob potoku Žlapovec obesili in zažgali. V krški kapucinarski kroniki je zapisano, da so tudi sami kapucinarji obtožili eno izmed svojih kuharic, katera je bila zažgana. Sekundarni vir navaja tudi, da je zaradi čarovnije umrl pater, goreč nasprotnik čarovništva. Zadnja usmrčena je bila Uršula Jeriša leta 1714. Na prenehanje čarovništva so odločilno vplivale reforme vladarice Marije Terezije leta 1740.
- 1718: Letnica na portalu pričuje o baročni prezidavi cerkve.
- 12. januarja 1782: Jožef II. s patentom o razpustitvi samostanov v svojih dednih deželah, razpusti kar 738 samostanov.
- 1886: Josipina Hočevar da po smrti svojega moža Martina, postaviti družinski mavzolej.
- 1897: J. Gosar poslika notranjost cerkve.
- Med drugo vojno je bilo veliko umetniških del in drugih dragocenosti odtujenih iz samostana.
- 1957: V parku postavljen spomenik NOB in izgnancem. *Spomenik stoji na nekdanjem starem pokopališču.
- 1980: V sklopu samostana je bila urejena bogata baročna knjižnica, ki jo je Slovenska kapucinska provinca do leta 2025 dala v brezplačno upravljanje Valvasorjevi knjižnici Krško.
- 2007: Uradna ukinitev samostana, a župnija Krško še vedno izvaja maše v tamkajšnji cerkvi.
- 2016: Krška občina kupi kompleks kapucinskega samostana.
Slike
KAMRA: Samostan leta 1908
KAMRA: Samostan leta 1933
Lastniki
1644: Red kapucinarjev.
2016: Občina Krško.
Zemljevidi
Kapucinski samostan leta 1807
Kapucinski samostan leta 1825
Viri
Knjige
- Krško skozi čas, zbornik ob 500 – letnici mesta, 1977.
- Kapucinska knjižnica in galerijska zbirka Krško, 1983.