Grad in mesto Kočevje
(Kočevje, Hočevje, Hotzschevie, Chotzchevie, Gotse, Gottschee, Gotschee, Gotsche, Göttscheab, Kotschew)
Janez Vajkard Valvasor: Grad in mesto Kočevje, 1679
- Slovensko ime Kočevje izhaja ali iz besede hoja (Hočevje), ali pa bolj verjetno iz besede koča (Kočevje).
- Po Janezu Ludviku Schönlebenu izvira ime iz nemške besede Gott – Segen (božji blagoslov).
- Po Janezu Vajkardu Valvasorju se na območju Kočevja ob močnem dežju pojavi jezero in kadar usahne za sabo pusti obilico rib, rakov in so območje nemci poimenovali gut see (dobro jezero). Njegova druga domneva pa je, da Kočevarji izvirajo iz starih Gotov.
Lokacija:
- Država: Slovenija
- Pokrajina: Dolenja Kranjska
- Občina: Kočevje
- Mesto: Kočevje
- Koordinate: 45°38’18,37″ N 14°51’36,33″ E
Zgodovina:
- Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva je po zmagi nad franki (Valvasor), grofu Frideriku Ortenburškemu na njegovo prošnjo, leta 1330 izročil 300 upornih moških tlačanov z njihovimi družinami, kateri so bili obsojeni na smrt. Friderik Ortenburški jih je naselil po območju današnjega Kočevja. V geografski zaprtosti in odročnosti pokrajine so Kočevarji iz roda v rod ohranjali svoje šege, običaje, nošo in govorico ter se ohranili kot nemški jezikovni in kulturni otok sredi slovenskega etničnega ozemlja več kot 600 let.
- Pranger (sramotilni steber) je bil postavljen že v 13. stol. in se je uporabljal za lažje prekrške, kot so tatvina, raubšica (krivolov), prešuštništvo. Za hujše prekrške pa so bile v Paku pri Predgradu postavljene gavge (vislice).
- Kočevje se prvič v pisnih virih omenja leta 1363, kot “Gotsche”.
- Leta 1377 se Kočevje omenja, kot trg “unsern Markt ze Gotse”.
- Leta 1461 so Turki požgali Kočevski trg in okolico, zato so naselje preselili v okljuk reke Rinže in ga utrdili z obzidjem in dodatno utrjenim gradom.
- Leta 1469 je Turški paša imenovan “Weih-beg” napadel trg Kočevje. V tem spopadu je bil trg povsem izropan in požgan, ter veliko ljudi pobitih ali odpeljanih v suženjstvo.
- Kočevju so bile podeljene mestne pravice z listino cesarja Friderika III. 19. aprila leta 1471. Z novimi pravicami je mesto dobilo masivno obzidje s stolpi.
- Cesar Friderik III. je prebivalcem Kočevske leta 1492 podelil pravico svobodnega krošnjarjenja.
- Leta 1515 je Kočevje prizadel hud potres, nato pa sta sledili še lakota in epidemija kuge.
- 15. maja leta 1515 je mesto uničil požar.
- Leta 1515 so kočevski podložniki ubili barona Jurija Thurna in grajskega oskrbnika Gregorja Stersna. S tem dejanjem so sprožili 1. slovenski kmečki upor. Celo mesto je bilo požgano in uničeno.
- 7. julija leta 1528 so Turki ponovno vdrli na Kočevsko z vojsko 4000 mož in hudo opustošili okolico.
- Leta 1540 so imeli Turki ponovno roparski pohod po Kočevskem.
- 24. marca leta 1546 so Turki ponovno napadli Kočevsko pokrajino in jo opustošili.
- Leta 1558 so Turki besneli po Kočevskem.
- Januarja 1559 je Malkozh Beg, Turški paša iz Bosne pridrvel na Kočevsko z armado 16.000 vojakov in požgal Kočevsko okolico, pobil veliko ljudi in jih tudi veliko odpeljal v sužnost.
- 2. februarja leta 1559 se Turki vrnejo in ropajo po Kočevskem.
- Leta 1578 Kočevsko doletela še ena epidemija kuge, ki je besnela po Kočevskem še posebno pa v samem centru mesta.
- V oktobru leta 1584, Turški poveljnik Teffterdar Bassa napade grofijo z novo 16.000 glavo vojsko.
- V petek 12. avgusta leta 1596, je neka deklica sprožila požar, ki je upepelil grad in mesto. Grad je verjetno na novo pozidal takratni lastnik grof Franc Ursini – Blagaj.
- Leta 1623 je bil Hans Jakob Khysel povzdignjen v grofovski stan z njim so pa tudi njegova posestva (Kočevje, Ribnica in Poljane) pridobila naziv grofije.
- 17. februarja leta 1662 so v Kočevju obglavili vodje novega kmečkega punta, ostale pa izgnali iz gospostva.
- 21. junija leta 1684 je med 11 in 12 uro izbruhnil hud požar, kateri je upepelil celo mesto, grad in cerkev. Požar naj bi bil tako hud, da je stopil vse štiri zvonike cerkve. Grad je lastnik Johan Vajkard Auersperg kmalu obnovil.
- V gradu je bilo okrajno sodišče in drugi državni uradi.
- Pod kočevsko vejo Auerspergov je Kočevje leta 1791 postalo vojvodina.
- Zaradi težkih razmer se je med leti 1857-1941 izselila več kot polovica prebivalcev, večinoma v Ameriko.
- V začetku druge vojne je Kočevska prišla pod italijansko zasedbo, zato se je v zimi leta 1941 preselilo 11.509 oseb iz 176 naselij.
- Med drugo vojno je bil grad bombardiran in popolnoma uničen.
- Po končani drugi vojni je Kočevski Rog postal množičen grob tisočih zajetih vojakov.
Janez Vajkard Valvasor: Kočevarji, 1689
Slike:
Mestni grb in pečat:
Na modrem ščitu je upodobitev sv. Jerneja, kateri stoji ob mestu Kočevje, upodobljeno s srebrno barvo. Znotraj pečata je zapis “Sigillum civitatis in Kotschew 1471”, grb mesta v Kočevju 1471.
Lastniki:
- Od leta 1040 je kočevska pripadala oglejski patriarhiji.
- Konec 11. stol. so jo upravljali oglejski fevdniki, gospodje Turjaški (Auerspergi).
- Leta 1248 je patriarh Bertold posestvo dal v fevd grofu Frideriku Ortenburškemu.
- Po letu 1418 so gospostvo podedovali grofje Celjski.
- Leta 1456 so lastniki postali Habsburžani, ki so gospostvo dali v zakup Frideriku Apprecherju.
- Leta 1515 ga je posedoval Jurij von Thurn.
- Leta 1547 je bil zakupnik grof Franc Ursini – Blagaj.
- Leta 1619 je grad kupil baron Janez Jakob Khiessl.
- Leta 1641 pa je posestvo kupil grof Volf Engelbert Auersperg, kranjski deželni glavar.
- Po smrti Volfa Engelberta ga je pridobil njegov brat, gospod Johan Vajkard knez Auersperg.
- Gospod Franc Ferdinand knez Auersperg.
- Auerspergi so bili lastniki do konca druge vojne.
Zemljevidi:
Viri:
Knjige:
- Janez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine Kranjske
