Buy Me A Coffee

Grad in trg Vinica

(Vinica, Weinitz)

  • Maks Pleteršnik (1840 – 1923) navaja, da naj bi ime Vinica pomenila “vinsko klet” a je bolj verjetno, da se ime navezuje vinoroden kraj.
  • Najverjetnejša razlaga imena izhaja iz latinske besede za vino “Vinitum”.

Lokacija

  • Država: Slovenija
  • Pokrajina: Bela krajina (Kranjska)
  • Občina: Črnomelj
  • Naselje: Vinica
  • Koordinate: 45°27’34,64″ N 15°15’21,2″ E
  • V okolici Vinice je veliko vinogradov iz katerega pridobivajo zelo okusno vino, saj so tla zelo plodna. Pod trgom iz skale izvira mrzel potok, ki se izliva v reko Kolpo.

Zgodovina

  • Okolica Vinice je bila poseljena že v prazgodovini. Območje je v mlajši kameni dobi poseljevalo ljudstvo Japodov. Leta 35 pr. n. št. so Rimljani Japode premagali in uničili njihovo glavno mesto Metulum (domnevna lokacija naj bi bila pri Metliki).
  • Ob Vinici stoji naselje Ogulin, kjer naj bi stala 900m dolga rimska utrdba z enim okroglim stolpom in štirimi kvadratnimi. Iz ruševin te utrdbe naj bi bila zgrajena Vinica.
  • Po Valvasorju, naj bi “Grad” Vinico leta 1082 za doto prinesla Katarina Žovneška, Konradu Auerspergu.
  • Pred letom 1228 je bila v Vinici postavljena cerkev sv. Križa. Postaviti jo je dal oglejski patriarh Bertold.
  • Leta 1469 je Turški paša imenovan “Weih-beg” z veliko vojsko napadel Vinico in hudo opustošil celotno Belo krajino.
  • Leta 1471 se Turki vrnejo z veliko vojsko pod vodstvom Izak Paše in se utaborijo pri Vinici. Ponovno opustošijo okolico. Od leta 1407, Turki vdrejo v Belo krajino vsaj 17 krat.
  • Leta 1472 so gotsko kapelo ob utrjenem dvoru prezidali v obrambni stolp. Na stolpu še danes stoji tabla z zapisom v gotici o gradnji in letnico 1472. Ozek del kapele pa naj bi se uporabljal, kot grajska ječa. Za hujše prestopke pa so bile 740m zahodno od trga postavljene vislice. Lokacija še danes nosi ledinsko ime Vešenik. 
  • Leta 1478 se zaradi Turške nevarnosti, naselje Vinica začne utrjevati v tabor z obzidjem in stolpi. Ob Vinici je tekla tudi ena večjih Turških vpadnih poti. Turki so večkrat oblegali trg in ga hudo poškodovali a jim ga ni nikoli uspelo osvojiti.
  • Po letu 1492 so iz Amerike prinesli v Evropo listno uš “floksera”, katera je na nekaterih območjih uničila 2/3 vinogradnega območja, kar je še posebej prizadelo Vinico.
  • Vinica se, kot trg prvič pojavi leta 1500, od takrat verjetno izvira tudi Viniški grb. Takrat je stalo znotraj obzidja le 23 hiš in nekaj vrtov. JZ ob trgu je stala tudi grajska pristava in JV grajski mlin.
  • Leta 1555 trg Vinico močno opustoši požar.
  • Leta 1556 so k stolpu sv. Katarine prizidali mogočno utrjeno grajsko poslopje. Na kapelici sv. Katarine je vzidana manjša plošča z zapisom v gotici in glagolici z letnico gradnje.
  • Leta 1583 se Vinica ponovno imenuje, kot trg.
  • Brata Žiga in Andrej Semenič sta leta 1618 sklenila pogodbo, po kateri naj tisti od obeh, ki bo dobil Vinico, da drugemu, ki bo dobil dvorec Semič, še 1250 goldinarjev (Janž Baltazar Purgstalla, lastnik gospostev Krupa in Pobrežje je bil navzoč, kot priča te pogodbe).
  • Leta 1630 je Magdalena pl. Semenič prodala Vinico Janezu Baltazarju pl. Burgstallu.
  • Konec 18. stol. se je kapela sv. Katarine začela uporabljati, kot vinska klet.
  • Do leta 1795 se je iz Vinice izselilo veliko prebivalcev tako, da je trg postopoma nazadoval na raven vasi. Istega leta je trg pridobil dodatne pravice do štirih živinskih in kramarskih sejmov.
  • 8. avgusta leta 1874 požar ponovno prizadene trg, ki je upepelil kar 17 hiš skupaj z gospodarskimi poslopji.
  • Leta 1878 se v Vinici rodi slovenski pesnik, dramatik in prevajalec, Oton Župančič.
  • Leta 1880 je v Viniškem trgu živelo le 284 prebivalcev v 48 hišah.
  • 28. marca leta 1888 je trg Vinico prizadel hud požar, kateri je upepelil 52 hiš, zagoreli sta tudi vasi Golek in Podklanec. Isto leto je trtna uš opustošila pridelek. 
  • Med leti 1905 – 1914 se je v okolice Vinice odkopalo 353 prazgodovinskih grobov. Izkope je vodila vojvodina Meklenburška, katera je vse najdbe (približno 20.000 predmetov) leta 1933 prepeljala v Ameriko in jih leta 1934 prodala na javni dražbi v New Yorku.
  • 21. aprila leta 1919 so Viničani razglasili Viniško republiko. Za predsednika novo oklicane države so izbrali 87-letnega Jureta Pavlešiča a jo je vojska po treh dneh zadušila.
  • Leta 1924 se zadnjič uporablja štampiljka viniškega grba na katerem grifin drži grozd. Danes Viničani Grifina zamenjujejo z zmajem. Vzrok zamenjave naj bi bil zaradi nekega hrvaškega športnega društva, katero je uporabljalo zmaja in so ga prevzeli tudi Viničani.
  • Leta 2015 je med obnovo grajskega kompleksa najdeno pismo iz leta 1911, v katerem je zapisano: “Pred 400 leti je gospodoval v tem gradu gospod Semenič, ki je po zatrdilu verodostojnih prič ujel blizu 500 Turkov in jih dal žive zapreti v tako imenovani glavni stolp“
  • Leta 2017 so grajski kompleks preuredili v hotel.

Slike

Slovenski Gradovi 3D, 3D rekonstrukcija trga Vinica v 16. stol.

Rok Kranjc: Vinica, 2010

Zapis v glagolici in latinici nad vhodom v kapelico. Po domnevi Ivana Stoparja letnica označuje nadgraditev kapele in vpetje v protiturško obzidje.

  • V prvi vrstici je latinsko zapisana letnica 1556.
  • V drugi vrstici je zapis letnice v glagolici ČFLE.
  • V tretji vrstici pa verjetno prvi začetnici človeka, ki je financiral gradnjo MC, MV.

Legende

  • Grad in trg naj bi bila zgrajena iz rimske ostankov utrdb, ki so stale na območju Ogulina, Žežlja in ena na sami lokaciji gradu.
  • Po pripovedi naj bi se iz hrvaške strani prikazali Turški konjeniki, ki so nameravali vdreti na Slovensko stran. Majhna četa Viniških vojakov pa je zbežala na Žeželj, da si pri cerkvi sv. Marije najde pomoči. Tako so hodili okrog cerkve, kot v procesiji. Turki videč to procesijo so mislili, da se je zbrala velika vojska in so prestrašeni pobegnili.
  • Povzetek iz knjige Slava vojvodine Kranjske: Ko je leta 1578 Berhard Beeg iz Banjaluke iz Bosne poslal izvidnika z ukazom, naj se odpravi do gospoda Hansa Fernbergerja, generala hrvaških in morskih meja, v Vinico, da bi ugotovil, kakšne namene ta general ima, je sreča spravila tega špijona in izvidnika v naše roke. In drugim v svarilo in grozo so ga razčetverili. Ker pa je begu kar predolgo trajalo čakanje, da se bo ta špijon vrnil, je odposlal še enega zlobnega ptič – ka, ki je v Vinico prispel ravno takrat, ko so prvega zločinca vlekli k njegovi zasluženi kazni. Toda zavest, da je v življenjski nevarnosti, je tega goljufa napeljala na to, da je skočil izmed gledalcev in glasno povedal, da se je doslej zadrževal v Turčiji, da se je celo pustil obrezati in da je tam prebil pol svojega življenja, ker pa vidi, da so kristjani pravični in da je njihov Bog resnični in pravični Bog, se bo poslej pridružil kristjanom itd. Nakar ga je gospod general Fernberger z veseljem sprejel in mu obljubil vso ljubezen in naklonjenost. Toda ta zahrbtni Turek je s tem lizunskim medom namazal samo svoj jezik, njegovo T srce pa je ostalo še vedno polno morilskega strupa. Malo pozneje, ko nihče ni več opazoval, kaj počenja, si je zelo natančno ogledal obrambe zidove in lego in tudi povsod izmeril globino in širino reke Kolpe. Dokler ga niso na koncu zasačili pri njegovem početju in ga kot navadnega izdajalca v Vinici nataknili na kol. In res bi bilo zelo slabo, če bi bil ta izdajalec uspel s svojimi informacijami priti v Turčijo.

Lastniki:

  • 1040: Oglejski patriarhi.
  • 1082: Konrad Auersperg pridobi “grad” Vinico s poroko Katarine Žovneške.
  • Pred letom 1227: Engelbert von Auersperg.
  • 1227: Karel, Rupert in Albreht Laaser z Loža.
  • 1248: Ortenburški grofje.
  • 1500: Grofje Frankopani.
  • Prva polovica 16. stol.: Plemeniti Thurni.
  • ? : Gospodje iz Burgstalla.
  • Druga polovica 16. stol.: Plemeniti Semeniči, katerim naj bi ga prodal Kralič.
  • 1630: Janez Baltazar pl. Burgstall.
  • 1632: Wolf Žiga Purgstall skupaj z mlajšima bratoma Ferdinandom Žigo in Viljemom.
  • ? : Hans Adam grof von Burgstall (poveljnik in stotnik v Skradu in Variloniču).
  • ? : Janž Adam (sin Wolfa Žige Purgstalla).
  • Sredi 18. stol.: Baron Maks Adam Gusič.
  • 1751: Ignac Wolfgang Mandič dobi Vinico v zakup od barona Maksa Adama Gusiča.
  • 1767: Žiga Adam (sin Maksa Adama).
  • 1792: Jurij Žiga (sin Žige Adama).
  • Leta 1858: Baron Karel Sigmund Gusič proda grad Francu pl. Friedau.
  • 1882: Grad kupi Avstrijska alpska rudarska družba.
  • 1888: Zagrebčan Hinko Grunwald.
  • 1891: Viničan Miha Malič kupi od Hinka grajsko stavbo.
  • ? : Peter Malič
  • ? : Jože Bergant.
  • 1925: Franc Mihelič.

Grb Vinice:

Na modrem ščitu je upodobljen zlat Grifin, kateri v rokah drži grozd. Grifin je mitološko bitje sestavljeno iz dveh živali in sicer leva, ter orla.

  • Grifin simbolizira: Srčnost in pogum, ki kljubuje smrti, budnost in varuh zaklada.
  • Grozd simbolizira: Svobodo, srečo, mir in povezanost z vinarstvom in obiljem.
  • Zlata kovinska tinktura simbolizira: Veličastnost, ugled, vrhovnost, dostojanstvo in bogastvo.
  • Modra tinktura simbolizira: Čast, slava, poštenost, zvestoba in trajnost.

Po ohranjenem ustnem izročilu naj bi grb uporabljala ena izmed plemiških družin, katera je imela v lasti posestvo Vinice.

Janez Vajkard Valvasor: grb Vinice 1688

Območje Vinice je spadalo pod Slovensko marko, katera je del Kranjske pokrajine. 

Hugo Gerard Ströhl: grb Slovenske marke, 1890

Zemljevidi:

Vinica leta1825

Vinica leta 1763 – 1787

Viri

Knjige

  • Janez Vajkard Valvasor: Velika grbovna knjiga “Opus insignium armorumque” 1688.
  • Janez Vajkard Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske “Die Ehre dess Hertzogthums Crain”, 1689.
  • Kava Hag: Grbovi Jugoslavije, 1930 (?) Zagreb
  • Ivan Stopar: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji – II. Dolenjska – Bela krajina, 2007
  • Illustrirani Slovenec, 1930

Splet

V sodelovanju z

Follow by Email