Buy Me A Coffee

Dvor Brdarci

Dvorec, dvor, utrjen dvor, pristava

(Grad Meta, Pusti grad, grad Brdarci, Odengratz, Windenperg)

Lokacija:

Grb občine Črnomelj

  • Država: Slovenija
  • Pokrajina: Bela krajina (Kranjska)
  • Občina: Črnomelj
  • Naselje: Brdarci
  • Koordinate: 45°31’31,45″ N 15°12’5,98″ E

Grb Kranjske pokrajine

Zgodovina:

  • Huba je v fevdalizmu posestvo, dovolj veliko, da je na njem lahko preživela ena družina. Njena velikost je bila odvisna od deleža površin, primernih za obdelovanje na območju, največkrat je znašala med 15 in 20 ha.
  • V Brdarcih je imelo turjaško gospostvo leta 1467 devet hub.
  • Leta 1635 je grofica Barbara Kacijanar kupila 15 hub.
  • Leta 1641 so lastniki hub na svoji posestvi pozidali dvorec z dvema renesančnima stolpičema. Nad vhodom v dvor je stal napis “1641. OST. WINDENPERG”. Dvorec je imel vlogo pristave bližnjega dvorca Pusti grad.
  • V prvi polovici 17. stol. je bil dvor v lasti plemiške družine Plasmann. Po izumrtju te družine so si gospostvo pridobili gospodje Silly. 
  • Lastnik dvora Karl Vajkard Purgstall je leta 1672 padel v boju s Francozi pri Strassburgu.
  • Leta 1904 sta dvorec kupila gradaški poštar Julij Mazzelet in metliški hotelir Džakot Makar, ki sta leta 1907 dvorec razrušila.
  • Leta 1937 so bile še vedno vidne ruševine dvora. Danes so ostali samo še delni sledovi.

Legende:

  • Po ustnem izročilu naj bi “grad” Pusti Gradec napadli Turki in preden so ga zavzeli so branilci pobegnili po skrivni jami v močneje utrjen “grad” Meta (dvor Brdarci), oddaljen 807m SZ od Pustega Gradca. 
  • Povzetek iz knjige Slava Vojvodine Kranjske: …Nekoč je bil ta grad (Pusti Gradec), za katerega ni znano, kdo ga je zgradil, last nekega gospoda Plasmanna (lastnik Pustega Gradca in dvora Brdarci), in se je v njem po smrti starega gospoda Plasmanna njegova vdova poročila z navadnim moškim. To je hudo bolelo njenega najstarejšega sina Franca Plasmanna, in ko je prišel v omenjenem letu 1654 domov, je od svoje matere zahteval nekaj denarja. Odgovorila mu je, da je njen mož trenutno pri delavcih na polju, da ima on vse v rokah in ona nima nič v svoji oblasti. Franc Plasmann je odjahal k njemu na polje in mu s sabljo odbil glavo s telesa, vzel glavo v roke, in ko je prišel nazaj domov k materi, ji je to glavo vrgel v obraz s temi besedami: stara kurba! tu imaš svojega moža! Uživaj ga in ljubi se z njim, kakor hočeš! Ko je zagrešil ta očetomor, je pobegnil na Hrvaško, toda tudi tam ni ostal dolgo na varnem, ker je govoril različne sumljive stvari proti nekaterim osebam. Sicer pa je bil odličen vojak. Končno so ga zasačili na Kranjskem in vtaknili v ječo na Ljubljanskem gradu in mu na koncu izrekli sodbo, da bodo nad njim izvršili smrtno obsodbo z mečem. Nato so ga odpeljali v mestno ječo, namreč pod trančo. Toda še drugič mu je uspelo pobegniti, ker mu je neki dober prijatelj naskrivaj v ječo prinesel sabljo, s katero se je lahko osvobodil, in je tako okoli poldneva ob enajsti uri z golo sabljo v dvig – njeni roki po pripovedovanju s počasnimi, dolgimi koraki odhitel iz mesta skozi vicedomska vrata. Zunaj pa ga je čakalo več naročenih konj, od katerih je enega zajahal in pobegnil. Z njim je sicer šlo neko sodno (ali biričevo) dekle, toda ko je skočil na konja, je ni vzel s seboj. Nato je šel na Hrvaško h grofu Frankopanu in postal prefekt njegovih posesti, kot to imenujejo Hrvatje, pomeni pa isto kot ritmojster ali upravitelj za posesti. Vendar se je slabo vedel in je moral zato, ker je svojemu gospodu veliko zapravil, v ječo. In tam je tudi umrl ali pravzaprav zgnil. Ta Franc Plasmann je bil najstarejši med brati. Drugi brat, gospod Henrik Plasmann (lastnik dvora Brdarci in Pustega Gradca), je bil tudi dober vojak, ki se je ob meji vedno junaško boril proti dednemu sovražniku. Pozneje je stopil v službo pri saškem volilnem knezu, ta ga je tudi imenoval za poveljnika in ritmojstra hrvaške kompanije. Ko pa je spet enkrat odpotoval domov, ga je pri meji napadla skupina Turkov, proti katerim se je viteško branil. Ko so pod njim ubili njegovega konja, se je umaknil za neko drevo, se tam mogočno branil s svojo sabljo proti velikemu številu Turkov, in ta junaški mož jih je več ubil. Najbrž bi jih še več, če se ne bi njegova sablja zgoraj pri križu zlomila. Toda ker ga tudi takrat pogum še ni zapustil, je poskusil kakšnemu sovražniku izpuliti sabljo iz rok. Ko pa se je sklonil proti tlom, da bi pobral sabljo Turka, ki ga je prej ubil, mu je neki Turek odbil glavo. In s tem je bil na tleh tudi rod Plasmannov. Kajti ta Henrik je bil zadnji, ki je še bil pri življenju. Njegov najmlajši brat, ki je bil menih, je namreč že prej umrl v samostanu.

Lastniki:

  • Lastniki Dvora Pusti Gradec in dvora Brdarci so bili enaki.
  • ? : Matej Plasmann.
  • ? :Henrik in Franc Plasmann.
  • ? : Silly.
  • Do leta 1672: Karl Vajkard Purgstall.
  • Do leta 1904: Artur baron Apfaltrern.
  • 1904: Julij Mazzelet in Džakot Makar.

Zemljevidi:

Brdarci leta 1825

Brdarci med leti 1763 – 1787

Viri:

Knjige:

  • Ivan Stopar: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji – II. Dolenjska – Bela krajina, 2007.
  • Krajevni leksikon dravske banovine, 1937.

V sodelovanju z:

Follow by Email