Rigonce
(Rigonce, Ključ, Riegelsdorf, Ringleinsdorf, Riglovez, Riglinovecz, Rigonze)
- Ime Rigonce je izpeljano iz nemške besede “Rigel”, kar pomeni zapah, ključ.
- Ob naselju Rigonce reka Sotla zelo vijuga in oblikuje strugo v obliki ključa.
Rigonce med leti 1763 in 1787
Lokacija
- Država: Slovenija
- Pokrajina: Štajerska
- Občina: Brežice
- Naselje: Rigonce
- Koordinate: 45.88496, 15.68561
Grb občine Brežice
Grb Štajerske pokrajine
Zgodovina
- Arheološka izkopavanja v Rigoncah so odkrila antično naselbino na lokaciji Gradišnica, kjer so med drugim odkrili tri rimske vodnjake.
- Leta 1349 so bratje iz Kozjega prodali Gunclu iz Turna Rigonce in štiri kmetije na Mostecu.
- V drugi polovici 14. stol. so salzburški nadškofi odkupili Rigonce in jih oddajali naprej. Tako sta Guncel iz Turna in Bolfenk iz Kozjega za Rigonce dobila 60 mark.
- Leta 1366 je Rigonce (10 kmetij) posedoval Konrad Abrahaimer , ki jih je dobil kot priženjen salzburški fevd. Leta 1379 imajo Rigone že 12 kmetij in dva domca.
- Leta 1432 so prešle Rigonce od Jörga Gössa na Rajnharta Schirmerja.
- 1439 so Rigonce prešle preko Rajnhartove vdove na Petra Sweinpecka.
- Leta 1432 je Ana, žena Ulrika Kallingerja, dobila v fevd 2 kmetiji na Gradišču, gradišče in otok Gradišče (eno gradišče je stalo pri mestu Brežice in drugo ob Rigoncah).
- Leta 1498 je vladar ukazal, da se naredi urbarialni popis deželnoknežjih gospostev. V Brežiškem gospostvu so popisane tudi Rigonce, v katerih je bilo takrat pol župnice, 5 pol kmetij, 17 osebenjskih enot, 9 kmetij in 1 mlin.
- Pred letom 1591 je Anton Vramec iz šestih kmetij ustvaril enotno posestev in zgradil dvor Rigonce “Edelhof” (Anton Vramec je spisal eno najstarejših zgodovinskih knjig: Kronika vezda znovich zpravliena Kratka Szlouenzkim iezikom, 1578).
- Leta 1848 se je dvor v Rigoncah uporabljal za zapore in kasneje za šolske prostore.
- Leta 1936 je bila obnovljena kapelica Žalostne Matere božje, zgrajene v prvi četrtini 20. stol.
- Leta 1937 se v Rigoncah omenja gospodarsko poslopje “magacin”, kateremu domačini pravijo gradič. Ta grajska stavba je bila v lasti plemiške družine Attems, zadnji znani lastnik pa je bil domačin mlinar Hotko.
- Leta 1943 so bile Rigonce pod nemško okupacijo. Zaradi velikega števila priseljenih Kočevarjev so hoteli združiti naselji Rigonce in Loče, ter jih preimenovati v Verdreng, a so se dogovorili, da se Rigoncam povrne staro ime Rigelsdorf.
- V tretji četrtini 20. stol. je bila postavljena manjša črna kamnita plošča z izpisanimi imeni treh bratov Gerjevič, ki so padli kot borci NOB.
- Dvor v Rigoncah je porušen in je od posesti ohranjen samo star mlin.
- Leta 1991 je v boju za osamosvojitev Slovenije v Rigoncah padla prva žrtev vojne. Jernej Molan je poizkušal zaustaviti kolono oklepnih vozil vojske JLA in pri tem izgubil svoje življenje.
Slike
Pogled na lokacijo nekdanjega dvora Rigonce
Lastniki dvora Rigonce
- Pred letom 1591: Anton Vramec (1538 – 1587).
- 1587: Antonova vdova Lucija prinese posestvo v zakon Wolfu S. Tollingerju.
- ?: Franc in Marijana Tomba.
- 1750: Mihael Dersenegg.
- 1754: Julijana baronica Kulmer.
- 1764: Deželni knez ga odda v zajem J. Kertschellitschu.
- 1784: Postane lastnica posestva hči (Kertschellitscha) Marija Ana, poročena s F. Petschakom.
- 1811: Postane lastnik Karel (sin Marije Ane).
- 1815: Ferdinand grof Attems.
- 1937: Mlinar Hotko.
Legende
- Po legendi naj bi v Rigoncah nekoč stal grad. Obstaja možnost da je na lokaciji nekoč res stala neka manjša zaporna utrdba “wachenthurn”, katere so bile zelo pogosto postavljene na mejnih prehodih. Več o legendi v povezavi Grad Rigonce.
Zemljevidi
1799
Rigonce, 1824
Franciscejski kataster za Štajersko, 1825
Nemški vojaški zemljevid, 1943
Rigonce, 1835
Viri:
Knjige:
- Časopis za zgodovino in narodopisje, 1976
- Časopis za zgodovino in narodopisje, 1996
- Krajevni leksikon dravske banovine, 1937
- Ivan Stopar: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji (med Kozjanskim in porečjem Save), 1993.
V sodelovanju z:
