• Grajske vislice: V vzhodnem delu pišečke kotline so stari ljudje neko zemljišče imenovali »Gavge«. Tam nekje so v prejš­njih časih stale vislice. Danes pa se tisto mesto ne imenuje več tako.
• Smrt pišečkega barona in njegove žene: Neki pišečki baron je bil silovit okrutnež. Da bi doka­zal svojim podložnikom, kako neomejeno gospodari nad njimi, si je često privoščil krvavo šalo. S kočijo se je pripeljal do »marofa«, kjer je z žvižgom priklical svoje podložnike. Konje so izpregli in ročno so ga morali po bregu vleči v grad. To počenjanje je kmete še bolj razdražilo in nekoč so njega in njegovo ženo zavratno v gozdu umorili. Kmete je doletela strašna kazen. Nekatere izmed njih so usmrtili, toda pred smrtjo so jim sekali ude, jih četvorili itd. V spomin na gozdni umor je pozneje na tistem mestu (ob cesti k podružnici sv. Jederti) stal črn križ. Danes ga ni več, ali mesto se še vedno imenuje »Pri črnem križu«.
• Starost Pišečkega gradu: Pripovedka pravi, da je bil v Pišecah grad že v rimski dobi. Srednji štirivoglati stolp sedanjega gradu je baje iz tistih časov.

Vir: Gradovislovenije (povezava).

• Dedna razprtja: Zgodba govori o mladi ženi, ki so jo zaradi dednih razprtij do smrti zaprli v neko sobo na gradu. Po sedemdesetih letih jetništva je umrla blodna; nazadnje se je igrala samo še s punčkami.
• Kovačija: Po pričanju naj bi na gradu nekoč stala kovačija. 

Vir: Gradovi.net (povezava).