Buy Me A Coffee

Kronološka zgodovina Pišec

Johanna Wachtler: Grad Pišece, 1846 (vir: wikipedija)

  • Po ustnem izročilu, izvira ime Pišece po vetriču ali pišu, katerega je tam slutiti skozi celo leto. 
  • Po drugem ustnem izročilu naj bi nekoč na območju stalo 21 mlinov in bi lahko iz besede pšeno izviralo ime za Pišece.
  • Po tretji razlagi pa izvor imena Pišece izvira iz nemške “bei der Shanz”  pri šancah.
  • Sinonimi: Pišece, Pischaz, Pischecz, Pischätz, Bishaz, Pischaetz, Pischaets, Pisätz, Payschätz, Pyschaetz, Pyschecz, Pissaz
  • Čas nastanka: 13. stol.
  • EŠD: 524
  • Stanje: Ohranjen
  • Država: Slovenija
  • Pokrajina: Štajerska
  • Občina: Brežice
  • Naselje: Pišece
  • Koordinate: 46.00624, 15.6372

Zgodovina

  • 13. stol.: Prvotni pišečki stolp so pozidali salzburški nadškofje, kot mejno utrdbo med rimsko nemškim cesarstvom in ogrskim kraljestvom. Okolica je bila med nenehnimi boji povsem uničena. *Način gradnje romanskega stolpa nakazuje čas gradnje med letoma 1200 in 1250. 
  • 1268: Prva znana omemba dveh bratov salzburških ministerialov; Konrada in Ekharda. Z omembo Konrada Pišeškega kot “Chonradus de Pissetz” se tudi grad prvič posredno omenja. Konrad ali njegov istoimenski oče izhaja iz Kozjega “Trachenberg” ali hrvaškega Trakonščana. Salzburški škofje so imeli s pišeškimi konstantne težave in so v letu 1268 zahtevali takojšnjo vrnitev devetih vasi in ostalih pet do božiča.
  • 1284: Po posredovanju salzburškega nadškofa Rudolfa sta v Brežicah sklenila pogodbo o premirju Konrad Pišeški in Henrik Planinski. Vzrok spora ni znan je pa Konrad ujel in imel na gradu zaprtega Henrikovega sina.
  • 1293: Konrad Pišeški pomaga  nadškofu ujeti Ludvika, sina Majnharda Goriško – Tirolskega.
  • 1309: Omenja se vaški župan ki obdeluje vinograd pri Pišecah “Pischaets” in prodaja vaškega mlina, ki jo je izvršil Konradov sin. Omenja se tudi, da so nekdaj nadškofovske vinograde morali oddajati pišeškim. Omenjajo se tudi trije oboroženi hlapci; Pabo “Paeblino de Pischaets”, Nikolaj “Nicolao de Pyschaets” in Heutzinger “Haeuczingerio de Pyschaets”. Prebivali naj bi na manjših salzburških fevdih, stražarnicah okoli gradu. Leta 1310 pa še revež “Peter der ellende von Pieschaetz”. 
  • 1322: Pišece se omenjajo kot “Pischecz“. Tega leta se je moral Viljem (sin Konrada) Pišeški odpovedati dediščinskim pravicam gradu Podsreda.

Grb Viljema Pišeškega

  • 1329: Prva neposredna omemba gradu kot “haus Pischaetz”.
  • 1331: Cerkev sv. Katarine, prvotno podrejena Videmski prafari, se izloči kot vikariat in se inkorporira cistercijanskemu samostanu Kostanjevica. *Po izročilu naj bi prvotna cerkev stala tik ob izviru potoka Gabernica.
  • 1339: Pišece se omenjajo kot “Pisätz”. Salzburški nadškof z Vilijem Pišeškim sklene pogodbo, da za 300 srebrnih mark dobi polovico nadškofovih hiš v Pišecah in njihovi okolici njegova žena Elizabeta Pišeška roj. Kostanjeviška.
  • 1345: Viljemova vdova Elizabeta se je zelo zadolževala in je tega leta prodala salzburškemu  nadškofu Ortolfu polovico gradu Pišece, četrtino stolpa pa zastavila. Istega leta je za dušni blagor pokojnega Viljema Pišečkega samostanu prodala hube v Žumberku.
  • 1346: Omemba gradu kot “vest ze Pischatz” in vinograda.
  • 1349: Pišece se omenjajo kot “Payschätz”. Viljemova vdova se preseli nazaj v Kostanjevico k svojemu sinu iz prvega zakona.
  • 1352: Pišece se omenjajo kot “Pyschaetz” in vinograd kot “spyegel”. Viljemova vdova je zaradi dolgov vinograd špigel prodala.
  • 1353: S smrtjo Rudolfa rod pišeških vitezov izumre, istega leta se Pišece imenujejo kot “Pyschecz”. Viljemova vdova se odpove še salzburškim fevdom v Perdislavcih in Zgornjih Dramljah.
  • 1354: V Pišecah se omenjata dva mlina, gospodarski dvor, sadovnjak, vinograd, oštat in ovčja staja.
  • 1406: Dobi grad v zastavo Žiga Dobrnski za 3000 ogrskih forintov (zlatnikov). Pišece se omenjajo kot “das dorf Bischätz bei der kirchen – vas Pišece pri cerkvi”. S to omembo se tudi prvič v Pišecah omenja cerkev. Tega leta se tudi omenja grad Pišece kot “veste zu Bischätz”.
  • 1426: Omemba gradu kot “veste zu Bischetz”.
  • 1443: Omemba gradu kot “gesloss Pischecz”.
  • 1471: Prva znana omemba pišečke župnije ob omembi zaselka kot “Priedislawitz in Pischetzer Pfarr”. 
  • 1478: V Pišecah se prvič omenja vikariat kot “vicario plebis in Pischacz”.

Grad Pišece v 15. stoletju. (avtor: Rekonstrukcije Slovenskih Gradov)

Grad Pišece v 15. stoletju. (avtor: Rekonstrukcije Slovenskih Gradov)

Grad Pišece v 15. stoletju. (avtor: Rekonstrukcije Slovenskih Gradov)

Grad Pišece v 15. stoletju. (avtor: Rekonstrukcije Slovenskih Gradov)

Grad Pišece v 15. stoletju. (avtor: Rekonstrukcije Slovenskih Gradov)

  • 1567: Omenja se pišečki vikar Janez Kastelic.
  • 1568: Večje prezidave in predelave gradu, dodan je bil okrogli stolp.
  • 1571: Pišece so do tega leta cerkveno pripadale oglejskemu patriarhu.
  • 1573: Zgodi se kmečki upor. 1. februarja se pišečki uporniki odpravijo oblegati grad. Med obleganjem dospe tudi Ilija Gregorič, vodja kmečke vojske v velikem hrvaško-slovenskem uporu. Ta je njihov napad na grad takoj prekinil. Pišeški gospod Ozvald Göriacher je bil namreč Iliji Gregoriču kot oče; Ilija se je celo poročil v Pišecah z Kator, eno izmed Ozvaldovih dekel. Göriacherjeva žena je upornikom dala vina in hrane. Po porazu kmečkega upora je Ilija bežal na turško, a se je prej ustavil na Pišecah pri Ozvaldu, kateremu je pustil v oskrbo svoje otroke. Manjši oddelek kmetov je vodil Karel Pustak iz Pišec. *V leksikonu dravske banovine se omenja, da so v stolpu še vedno vidni sledovi kmečkega upora pod vodstvom Filipa Višerja.
  • 1581: Prva omemba patrocinija sv. Mihaela kot “Pissaz la chiesa di. S. Miciel”.
  • 1595: Za 33.000 goldinarjev kupi gradove Sevnica, Reštanj in Pišece Inocenc pl. Moscon. Nakup je sprožil dolgotrajno sporno pravdo, kise je zaključila v korist Mosconov šele leta 1637.
  • 17. stol.: V času baroka je bil dograjen stolpič nad kapelo. V istem obdobju je bila zgrajena tudi grajska pristava Marof. *Omenja se tudi dvor Pišece, katerega lokacija ni znana.
  • 1641: Pišece naj bi imele samostojno župnijo ali vsaj duhovnijo ker se takrat začnejo krstne matice.
  • 1657: V cerkvi sv. Barbare je napis, ki omenja Janeza Kastelica vikarja v cerkvi sv. Mihaela v Pišecah. S tem napisom dobimo prvo znano omembo pišečkega vikariata. Zaslugo pri izoblikovanju vikariata so imeli Mosconi.
  • 1661: Grad je bil poškodovan v lokalnem kmečkem uporu. Na božični dan so uporni domači podložniki s pretvezo, da so na poti na Špiček naleteli na divje svinje, zvabili ven iz grada Hansa Jakoba Moscona, kateri je bil  strastven lovec in ga počasi mučili. Nato so vdrli v grad in njegovo ženo Heleno Elizabeto (roj. Schäffer) vrgli iz stolpa (pred smrtjo je bila prisiljena gledati smrt svojega moža). Njun sin Johan Baptist se je rešil le po naključju, saj je bil ravno takrat na obisku pri babici v Gradcu. V kmečkem napadu je bila še posebno uničena notranjščina stolpa. *Vzrok napada naj bi bil zaradi pobiranja novih večjih državnih davkov.

Johann Jakob Moscon (1621 - 1661). (Vir: Jurijeva spletna domačinka)

  • 1662: Grof Siegfried Trautmannsdorf, štajerski deželni glavar je poročal notranjeavstrijski vladi o umoru barona Janeza Jakoba Moscona in njegove žene in je ukazal zapreti vse osebe, ki so pri umoru sodelovale. Jakob Vogl, krvni sodnik v celjski četrti, na gradu Pišece je izdal naslednjo sodbo: Urbana Rafratiča so strli na kolesu, njegovo glavo odsekali in pribili na četrt pristojnega višjega sodišča, telo pa položili na kolo in postavili na deželnem sodišču blizu deželne ceste na ogled. Štefana Planinca so enkrat uščipnili z razbeljenimi kleščami pred grajskimi vrati in še enkrat pred senikom, nato so ga usmrtili na kolesu od spodaj navzgor. Po usmrtitvi so mu odsekali glavo, telo pa privezali na kolo in postavili na ogled javnosti. Matijo Zupaniča so usmrtili z mečem, telo razčetverili in vse ude in glavo z žeblji nabili skupaj. Blaža Ilijaša so usmrtili z mečem, odsekali glavo in jo pribili na ogled, telo pa pokopali. Jerneja Jelčnika so kaznovali z udarcem s palico in izgonom iz deželnega sodišča. Miha Rožman in njegova žena pa sta za kazen morala plačati en šiling globe. Baron Reising je dobil skrbništvo nad otroci preminulih staršev in izvedbo sodbe in eksekucije upornikov. Zavezan je bil tudi, da bo poskrbel za pogreb barona in njegove žene v župnijski cerkvi v Pišecah.
  • 1675: Prvi znani župnik je bil Mihael Golina in s tem prvi znani uradni podatek o pišečki župniji. Marija Salome je tega leta podarila župniji Pišece dva mlina, njivo in vrt. V zameno za daritev je zahtevala, da se za njo in njene dediče opravi 12 svetih maš na leto. Voditi se začnejo krstne knjige.
  • 18. stol.: Znižanje stolpa za eno etažo.
  • 1733: Voditi se začnejo mrliške knjige.
  • 1786: Iz pišečke župnije se izloči novonastala župnija Kapele.
  • 1787: Pišece so do tega leta cerkveno pripadale goriški nadškofiji in nato lavantinski škofiji.
  • 1795: Zgrajena cerkev sv. Mihaela.
  • 1796: Prva znana omemba šole za dečke.
  • 1803: Salzburški nadškof je ohranil do gradu Pišece vrhovno fevdalno pravico, kljub “uradnim” lastnikom (okvirno 600 let).
  • 1825: Zvišanje zvonika cerkvi sv. Mihaela.
  • 1826: Anton Albert (1782-1822) je bil znan pomolog. Nasadil je v Gradcu veliko drevesnico z drevesno šolo, pozneje tudi v Pišecah, kjer je ustanovil v gradu šolo in sam plačeval učitelja.
  • 1837: Prezidava cerkve sv. Mihaela v župnišče.
  • 1863: Cerkev sv. Mihaela dobi novo baročno streho.
  • 1867: Dodani so bili neoromanski in neogotski okrasi, delno je bilo popravljeno zidovje in zaprtje odprtin. Prenova je bila tako rigorozna, da je malone docela zabrisala avtentično historično podobo gradu.
  • 1895: Slovenski jezikoslovec Maks Pleteršnik (roj. v Pišecah, 3. 12. 1840 – 13. 9. 1923) izda slovensko-nemški slovar.
  • 1937: V gradu se omenjajo portreti nekdanjih lastnikov, raznovrstno starinsko orožje, pohištva, raznih posod… Potok Gabernica, kateri teče skozi vas je poganjal kar osem mlinov. *potok ima skozi celo leto stalno temperatuo 12° C in enako močan pretok vode ne glede na sušo. 
  • 1938: Alfred von Buttlar – Moscon je prodal grad pokojninskemu zavodu v Ljubljani in mestni hranilnici v Mariboru. S tem dejanjem je prekinil večstoletno tradicijo matičnega gradu svoje družine Moscon. Alfred je bil v Pišecah nekaj časa tudi župan in zadnji še živeči potomec.  Leta 1972 rod Mosconov izumre. *Alfred von Buttlar-Moscon se je 27. julija 1921 v okrajnem mestu Brežice poročil z 21-letno hčerko generalmajorja nekdanje cesarsko -kraljeve vojske. zakonska zveza, iz katere sta se rodila dva otroka, 5. aprila 1932 v Zagrebu razveljavljena, potomcem pa je bila s sodbo okrožnega sodišča v Ljubljani 29. decembra 1932 odvzeta zakonitost in pravica do uporabe imena Buttlar-Moscon. Ureditev zapuščinskega postopka in s tem povezane menjave lastništva je bila v povojnem času zaradi nestabilnih pravnih razmer v Kraljevini SHS izjemno zapletena in se je vlekla leta. Šele 28. julija 1925 je Alfredu von Buttlar-Mosconu uspelo prevzeti vladavino od svojega dedka Freiherrja Juliusa Franza Alfreda von Moscona kot šesti imenovani komisar.
  •  1996: Pričetek obnovitvenih del na gradu Pišece. *Vloženo je že preko 8 milijonov evrov.
  • 2001: Ustanovitev društva za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Grad Pišec.

Slike

Georg Vischer: Grad Pišece leta 1681 (vir: sl.m.wikipedia.org)

Baročna upodobitev gradu Pišece v 1. nadstropju gradu. Rok Kranjc 2011

C. Reichert: ok. 1860 (vir: Ivan Stopar: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji 1993)

Hinko Kartina: Grad Pišece leta 1911 (vir: Ivan Stopar: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji 1993)

Svečana dvorana v vzhodnem palaciju, predvojni posnetek, foto Donegani Zagreb (vir: gradovi.net)

Salon ob dvorani, predvojni posnetek, foto Donegani Zagreb (vir: gradovi.net)

Grad Pišece leta 1928 (vir: sl.wikipedia.org)

Grajsko dvorišče leta 1927 (vir: sl.wikipedia.org)

Grad Pišece leta 1928 (vir: sl.wikipedia.org)

Soba leta 1927 (vir: sl.wikipedia.org)

Dvorišče leta 1928 (vir: sl.wikipedia.org)

Notranjost gradu leta 1927 (vir: sl.wikipedia.org)

Graščakova soba leta 1928 (vir: sl.wikipedia.org)

Sekreter leta 1927 (vir: sl.wikipedia.org)

Legende

  • Grajske vislice: V vzhodnem delu pišečke kotline so stari ljudje neko zemljišče imenovali “Gavge”. Tam nekje so v prejš­njih časih stale vislice. Danes pa se tisto mesto ne imenuje več tako.
  • Smrt pišečkega barona in njegove žene: Neki pišečki baron je bil silovit okrutnež. Da bi doka­zal svojim podložnikom, kako neomejeno gospodari nad njimi, si je često privoščil krvavo šalo. S kočijo se je pripeljal do »marofa«, kjer je z žvižgom priklical svoje podložnike. Konje so izpregli in ročno so ga morali po bregu vleči v grad. To počenjanje je kmete še bolj razdražilo in nekoč so njega in njegovo ženo zavratno v gozdu umorili. Kmete je doletela strašna kazen. Nekatere izmed njih so usmrtili, toda pred smrtjo so jim sekali ude, jih četvorili itd. V spomin na gozdni umor je pozneje na tistem mestu (ob cesti k podružnici sv. Jederti) stal črn križ. Danes ga ni več, ali mesto se še vedno imenuje »Pri črnem križu«.
  • Starost Pišečkega gradu: Pripovedka pravi, da je bil v Pišecah grad že v rimski dobi. Srednji štirivoglati stolp sedanjega gradu je baje iz tistih časov.

Vir: Gradovislovenije (povezava).

  • Dedna razprtja: Zgodba govori o mladi ženi, ki so jo zaradi dednih razprtij do smrti zaprli v neko sobo na gradu. Po sedemdesetih letih jetništva je umrla blodna; nazadnje se je igrala samo še s punčkami.
  • Kovačija: Po pričanju naj bi na gradu nekoč stala kovačija. 

Vir: Gradovi.net (povezava).

Lastniki

  • 13. stol.: Salzburška nadškofija.
  • 1268: Salzburški ministerial Konrad Pišeški poročen s Svibensko. 
  • 1316: Henziger? *leksikon dravske banovine.
  • 1339: Viljem Pišeški (sin Konrada) poročen z Elizabeto Kostanjeviško.
  • 1349: Grof Güntzel von dem Türen.
  • 1353: Nadškofovi oskrbniki.
  • 1406: V zastavi Žiga Dobrnski.
  • 1426:  Oskrbnik Friderik Ratt starejši.
  • 1454 – 1536: Žiga Mordachs.
  • 1536: Jurij Rajhenburški.
  • 1542: Vdova Jurija Rajhenburškega, posest izroči salzburškemu vladnemu svetniku dr. Johanu Marschalku.
  • 1573: Ozvald Göriacher.
  • 1590: Hans Khiessl.
  • 1595: Baron pl. Inocenc Moscon.
  • Do 1661: Johann Jakob Moscon  z ženo Heleno Elizabeto (roj. Schäffer) in sinom Johannom Baptistom. 
  • 1661: Johann Bapist Moscon (1650 – 1674) z ženo Petronello Marenzi in hčerjo Lauro Marijo.
  • 1674: Johann Paul Moscon (1640-1714) nečak Mihaela Moscona se je po smrti Johanna Baptista poročil z Izabelo in postal lastnik Pišec. Imel je dve hčeri in sina Janeza Jakoba.
  • ?: Janez Jakob (1676-1753).
  • ?: Franc Karel (1710-1770).
  • ?: Franc Karel Alojz (1744-1820).
  • ?: Anton Albert (1782-1822).
  • ?: Franc Ksaver (1750-1838).
  • 1839 – 1927: Baron Jurij Alfred Moscon, pred drugo svetovno vojno slovenski politik in poslanec in uradno zadnji lastnik gradu Pišece.

Baron Jurij Alfred Moscon (vir: wikipedia)

  • Do 1938: Alfred von Buttlar – Moscon (zadnji lastnik brez uradnega naziva).

Portretne upodobitve prednikov Moscon:

Portret Janeza Krstnika barona MOSCONA (1575–1637), prva polovica 17. stoletja, neznan slikar, olje na platnu, hrani: Posavski muzej Brežice, inv. št. KZ 1/142 (Foto: Gregor Molan)

Portret Elizabete baronice MOSCON roj. grofice ERDÖDY, (?, por. 12. 4. 1631–1652), prva polovica 17. stoletja, avtor neznan, olje na platnu, hrani: Posavski muzej Brežice, inv. št. KZ 1/99 (Foto: Gregor Molan)

Portret Jošta Jožefa barona MOSCONA (?–1673), sredina 17. stoletja, avtor neznan, olje na platnu, hrani: Posavski muzej Brežice, inv. št. KZ 1/141 (Foto: Gregor Molan)

Portret Janeza Krstnika barona MOSCONA (1650–1674), druga polovica 17. stoletja, avtor neznan, olje na platnu, hrani: Posavski muzej Brežice, inv. št. KZ 1/143 (Foto: Gregor Molan)

Podobo oljnega portreta Ane Elizabete baronice MOSCON poročene AUERSPERG (1632, por. 1648–1694) iz prve polovice 17. stoletja neznanega avtorja hrani Posavski muzej Brežice (inv. št. KZ 1/ 101; foto: Gregor Molan). Sliko je restavriral leta 1966 slikar in restavrartor Izidor Mole (1927–1998).

Portret Barbare baronice MOSCON rojene grofice DRAŠKOVIĆ (? –1687), druga polovica 17. stoletja, avtor neznan, olje na platnu, hrani: Posavski muzej Brežice, inv. št. KZ 1/ 94 (Foto: arhiv Posavskega muzeja Brežice).

Pripravila: Oži Lorber, muzejska svetovalka

Zemljevidi

Grad Pišece leta 1825 (vir: franciscejski kataster)

Viri

Knjige

  • Ivan Stopar: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, 1993.
  • Krajevni leksikon dravske banovine, 1937.
  • Bogo Grafenauer: Boj za staro pravdo na slovenskem, 1974.
  • Slovenski gospodar, 01. 04. 1930.
  • Andreja Matijevec: oris zgodovine Pišec do konca 18. stol.,  2012.

Splet

V sodelovanju z

Follow by Email