
Johanna Wachtler: Grad Pišece, 1846 (vir: wikipedija)
- Po ustnem izročilu, izvira ime Pišece po vetriču ali pišu, katerega je tam slutiti skozi celo leto.
- Po drugem ustnem izročilu naj bi nekoč na območju stalo 21 mlinov in bi lahko iz besede pšeno izviralo ime za Pišece.
- Po tretji razlagi pa izvor imena Pišece izvira iz nemške “bei der Shanz” pri šancah.
- Grad
- Sinonimi: Pišece, Pischaz, Pischätz, Bishaz, Pischaetz
- Čas nastanka: 13. stol.
- EŠD: 524
- Stanje: Ohranjen
- Država: Slovenija
- Pokrajina: Štajerska
- Občina: Brežice
- Naselje: Pišece
- Koordinate: 46.00624, 15.6372
Zgodovina
- 13. stol.: Grad so pozidali salzburški nadškofje, kot mejno utrdbo med rimsko nemškim cesarstvom in Ogerskim kraljestvom (Madžarsko). Okolica je bila med nenehnimi boji povsem uničena. *Način gradnje romanskega stolpa nakazuje čas gradnje med letoma 1200 in 1250.
- 1268: Prva znana omemba dveh bratov salzburških ministerialov: Konrad in Ekhard. S tem se grad Pišece tudi v virih prvič omenja posredno.
- 1284: Druga omemba Pišec? *leksikon dravske banovine.
- 1329: Prva neposredna omemba gradu kot “haus Pischaetz”.
- 1331: Cerkev sv. Katarine, prvotno podrejena Videmski prafari, se izloči kot vikariat in se inkorporira cistercijanskemu samostanu Kostanjevica. *Po izročilu naj bi prvotna cerkev stala tik ob izviru potoka Gabernica.
- 1346: Omemba gradu kot vest Pischatz.
- 1353: S smrtjo Rudolfa rod pišeških vitezov izumre.
- 1406: Dobi grad v zastavo Žiga Dobrnski za 3000 ogrskih forintov (zlatnikov).
- 1426: Omemba gradu kot vest Pischecz.
- 1443: Omemba gradu kot gesloss Pischecz.
- 1567: Omenja se pišečki vikar Janez Kastelic.
- 1568: Večje prezidave in predelave gradu, dodan je bil okrogli stolp.
- 1571: Pišece so do tega leta cerkveno pripadale oglejskemu patriarhu.
- 1573: Zgodi se kmečki upor. 1. februarja se pišečki uporniki odpravijo oblegati grad. Med obleganjem dospe tudi Ilija Gregorič, vodja kmečke vojske v velikem hrvaško-slovenskem uporu. Ta je njihov napad na grad takoj prekinil. Pišeški gospod Ozvald Göriacher je bil namreč Iliji Gregoriču kot oče; Ilija se je celo poročil v Pišecah z eno izmed Ozvaldovih dekel. Göriacherjeva žena je upornikom dala vina in hrane. Po porazu kmečkega upora je Ilija bežal na turško, a se je prej ustavil na Pišecah pri Ozvaldu, kateremu je pustil v oskrbo svoje otroke. Manjši oddelek kmetov je vodil Karel Pustak iz Pišec. *V leksikonu dravske banovine se omenja, da so v stolpu še vedno vidni sledovi kmečkega upora pod vodstvom Filipa Višerja.
- 1595: Za 33.000 goldinarjev kupi gradove Sevnica, Reštanj in Pišece Inocenc pl. Moscon. Nakup je sprožil dolgotrajno sporno pravdo, kise je zaključila v korist Mosconov šele leta 1637.
- 17. stol.: V času baroka je bil dograjen stolpič nad kapelo. V istem obdobju je bila zgrajena tudi grajska pristava Marof. *Omenja se tudi dvor Pišece, katerega lokacija ni znana.
- 1661: Grad je bil poškodovan v lokalnem kmečkem uporu. Na božični dan so uporni domači podložniki s pretvezo, da so naleteli na divje svinje, zvabili ven iz grada Hansa Jakoba Moscona, kateri je bil strastven lovec in ga počasi ubili. Nato so vdrli v grad in njegovo ženo Heleno Elizabeto (roj. Schäffer) vrgli iz stolpa (pred smrtjo je bila prisiljena gledati smrt svojega moža). Njun sin Johan Baptist se je rešil le po naključju, saj je bil ravno takrat na obisku pri babici v Gradcu. Kmetom se je hudo in neusmiljeno maščeval za smrt svojih staršev. V kmečkem napadu je bila še posebno uničena notranjščina stolpa.

Johann Jakob Moscon (1621 - 1661). (Vir: Jurijeva spletna domačinka)
- 18. stol.: Znižanje stolpa za eno etažo.
- 1786: Iz pišečke župnije se izloči novonastala župnija Kapele.
- 1787: Pišece so do tega leta cerkveno pripadale goriški nadškofiji in nato lavantinski škofiji.
- 1795: Zgrajena cerkev sv. Mihaela.
- 1803: Salzburški nadškof je ohranil do gradu Pišece vrhovno fevdalno pravico, kljub “uradnim” lastnikom (okvirno 600 let).
- 1825: Zvišanje zvonika cerkvi sv. Mihaela.
- 1826: Anton Albert (1782-1822) je bil znan pomolog. Nasadil je v Gradcu veliko drevesnico z drevesno šolo, pozneje tudi v Pišecah, kjer je ustanovil v gradu šolo in sam plačeval učitelja.
- 1837: Prezidava cerkve sv. Mihaela v župnišče.
- 1863: Cerkev sv. Mihaela dobi novo baročno streho.
- 1867: Dodani so bili neoromanski in neogotski okrasi, delno je bilo popravljeno zidovje in zaprtje odprtin. Prenova je bila tako rigorozna, da je malone docela zabrisala avtentično historično podobo gradu.
- 1895: Slovenski jezikoslovec Maks Pleteršnik (roj. v Pišecah) izda slovensko-nemški slovar.
- 1937: V gradu se omenjajo portreti nekdanjih lastnikov, raznovrstno starinsko orožje, pohištva, raznih posod… Potok Gabernica, kateri teče skozi vas je poganjal kar osem mlinov. *potok ima skozi celo leto stalno temperatuo 12° C in enako močan pretok vode ne glede na sušo.
- 1938: Alfred von Buttlar – Moscon je prodal grad pokojninskemu zavodu v Ljubljani in mestni hranilnici v Mariboru. S tem dejanjem je prekinil večstoletno tradicijo matičnega gradu svoje družine Moscon. Alfred je bil v Pišecah nekaj časa tudi župan in zadnji še živeči potomec. Leta 1972 rod Mosconov izumre. *Alfred von Buttlar-Moscon se je 27. julija 1921 v okrajnem mestu Brežice poročil z 21-letno hčerko generalmajorja nekdanje cesarsko -kraljeve vojske. zakonska zveza, iz katere sta se rodila dva otroka, 5. aprila 1932 v Zagrebu razveljavljena, potomcem pa je bila s sodbo okrožnega sodišča v Ljubljani 29. decembra 1932 odvzeta zakonitost in pravica do uporabe imena Buttlar-Moscon. Ureditev zapuščinskega postopka in s tem povezane menjave lastništva je bila v povojnem času zaradi nestabilnih pravnih razmer v Kraljevini SHS izjemno zapletena in se je vlekla leta. Šele 28. julija 1925 je Alfredu von Buttlar-Mosconu uspelo prevzeti vladavino od svojega dedka Freiherrja Juliusa Franza Alfreda von Moscona kot šesti imenovani komisar.
- 1996: Pričetek obnovitvenih del na gradu Pišece. *Vloženo je že preko 8 milijonov evrov.
- 2001: Ustanovitev društva za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Grad Pišece.
Slike

Georg Vischer: Grad Pišece leta 1681 (vir: sl.m.wikipedia.org)

Baročna upodobitev gradu Pišece v 1. nadstropju gradu. Rok Kranjc 2011

C. Reichert: ok. 1860 (vir: Ivan Stopar: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji 1993)

Hinko Kartina: Grad Pišece leta 1911 (vir: Ivan Stopar: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji 1993)

Svečana dvorana v vzhodnem palaciju, predvojni posnetek, foto Donegani Zagreb (vir: gradovi.net)

Salon ob dvorani, predvojni posnetek, foto Donegani Zagreb (vir: gradovi.net)

Grad Pišece leta 1928 (vir: sl.wikipedia.org)

Grajsko dvorišče leta 1927 (vir: sl.wikipedia.org)

Grad Pišece leta 1928 (vir: sl.wikipedia.org)

Soba leta 1927 (vir: sl.wikipedia.org)

Dvorišče leta 1928 (vir: sl.wikipedia.org)

Notranjost gradu leta 1927 (vir: sl.wikipedia.org)

Graščakova soba leta 1928 (vir: sl.wikipedia.org)

Sekreter leta 1927 (vir: sl.wikipedia.org)
Legende
- Grajske vislice: V vzhodnem delu pišečke kotline so stari ljudje neko zemljišče imenovali »Gavge«. Tam nekje so v prejšnjih časih stale vislice. Danes pa se tisto mesto ne imenuje več tako.
- Smrt pišečkega barona in njegove žene: Neki pišečki baron je bil silovit okrutnež. Da bi dokazal svojim podložnikom, kako neomejeno gospodari nad njimi, si je često privoščil krvavo šalo. S kočijo se je pripeljal do »marofa«, kjer je z žvižgom priklical svoje podložnike. Konje so izpregli in ročno so ga morali po bregu vleči v grad. To počenjanje je kmete še bolj razdražilo in nekoč so njega in njegovo ženo zavratno v gozdu umorili. Kmete je doletela strašna kazen. Nekatere izmed njih so usmrtili, toda pred smrtjo so jim sekali ude, jih četvorili itd. V spomin na gozdni umor je pozneje na tistem mestu (ob cesti k podružnici sv. Jederti) stal črn križ. Danes ga ni več, ali mesto se še vedno imenuje »Pri črnem križu«.
- Starost Pišečkega gradu: Pripovedka pravi, da je bil v Pišecah grad že v rimski dobi. Srednji štirivoglati stolp sedanjega gradu je baje iz tistih časov.
Vir: Gradovislovenije (povezava).
- Dedna razprtja: Zgodba govori o mladi ženi, ki so jo zaradi dednih razprtij do smrti zaprli v neko sobo na gradu. Po sedemdesetih letih jetništva je umrla blodna; nazadnje se je igrala samo še s punčkami.
- Kovačija: Po pričanju naj bi na gradu nekoč stala kovačija.
Vir: Gradovi.net (povezava).
Lastniki
- 13. stol.: Salzburška nadškofija.
- 1268: Salzburška ministeriala Konrad in Ekhard.
- 1316: Henziger? *leksikon dravske banovine.
- 1339: Viljem (domnevno sin Konrada).
- 1353: Nadškofovi oskrbniki.
- 1406: V zastavi Žiga Dobrnski.
- 1426: Oskrbnik Friderik Rad starejši.
- 1454 – 1536: Žiga Mordachs.
- 1542: Vdova Jurija Rajhenburškega, posest izroči salzburškemu vladnemu svetniku dr. Johanu Marschalku.
- 1573: Ozvald Göriacher.
- 1590: Hans Khiessl.
- 1595: Baron pl. Inocenc Moscon.
- Do 1661: Johann Jakob Moscon z ženo Heleno Elizabeto (roj. Schäffer) in sinom Johannom Baptistom.
- 1661: Johann Bapist Moscon (1650 – 1674) z ženo Petronello Marenzi in hčerjo Lauro Marijo.
- 1674: Johann Paul Moscon (1640-1714) nečak Mihaela Moscona se je po smrti Johanna Baptista poročil z Izabelo in postal lastnik Pišec. Imel je dve hčeri in sina Janeza Jakoba.
- ?: Janez Jakob (1676-1753).
- ?: Franc Karel (1710-1770).
- ?: Franc Karel Alojz (1744-1820).
- ?: Anton Albert (1782-1822).
- ?: Franc Ksaver (1750-1838).
- 1839 – 1927: Baron Jurij Alfred Moscon, pred drugo svetovno vojno slovenski politik in poslanec in uradno zadnji lastnik gradu Pišece.

Baron Jurij Alfred Moscon (vir: wikipedia)
- Do 1938: Alfred von Buttlar – Moscon (zadnji lastnik brez uradnega naziva).
Portretne upodobitve prednikov Moscon:

Portret Janeza Krstnika barona MOSCONA (1575–1637), prva polovica 17. stoletja, neznan slikar, olje na platnu, hrani: Posavski muzej Brežice, inv. št. KZ 1/142 (Foto: Gregor Molan)

Portret Elizabete baronice MOSCON roj. grofice ERDÖDY, (?, por. 12. 4. 1631–1652), prva polovica 17. stoletja, avtor neznan, olje na platnu, hrani: Posavski muzej Brežice, inv. št. KZ 1/99 (Foto: Gregor Molan)

Portret Jošta Jožefa barona MOSCONA (?–1673), sredina 17. stoletja, avtor neznan, olje na platnu, hrani: Posavski muzej Brežice, inv. št. KZ 1/141 (Foto: Gregor Molan)

Portret Janeza Krstnika barona MOSCONA (1650–1674), druga polovica 17. stoletja, avtor neznan, olje na platnu, hrani: Posavski muzej Brežice, inv. št. KZ 1/143 (Foto: Gregor Molan)

Podobo oljnega portreta Ane Elizabete baronice MOSCON poročene AUERSPERG (1632, por. 1648–1694) iz prve polovice 17. stoletja neznanega avtorja hrani Posavski muzej Brežice (inv. št. KZ 1/ 101; foto: Gregor Molan). Sliko je restavriral leta 1966 slikar in restavrartor Izidor Mole (1927–1998).

Portret Barbare baronice MOSCON rojene grofice DRAŠKOVIĆ (? –1687), druga polovica 17. stoletja, avtor neznan, olje na platnu, hrani: Posavski muzej Brežice, inv. št. KZ 1/ 94 (Foto: arhiv Posavskega muzeja Brežice).
Pripravila: Oži Lorber, muzejska svetovalka
Zemljevidi

Grad Pišece leta 1825 (vir: franciscejski kataster)
Viri
Knjige
- Ivan Stopar: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, 1993.
- Krajevni leksikon dravske banovine, 1937.
- Bogo Grafenauer: Boj za staro pravdo na slovenskem, 1974.
Splet
- Sl.wikipedija.org: Grad Pišece (povezava).
- Discoverbrezice.com: Grad Pišece (povezava).
- Gradovislovenije.si: Grad Pišece (povezava).
- Sl.wikisource.org: Pišečki grad (povezava).
- Seviqc – brezice.si: (povezava).
- Posavskiobzornik.si: (povezava).
- Pmb.si: (povezava).
- dedi.si: (povezava).
- gradovi.net: (povezava).
- hikuk.com: (povezava).
- slosi.info: (povezava).
- de.wikipedia.org: (povezava).
- jmv.si: (povezava).