Buy Me A Coffee

UTRJEVANJE MESTA BREŽICE V 16. STOLETJU

Brežice leta 1529

  • 1. Domnevni potek zahodne stranice mestnega obzidja prvič omenjenega leta 1329.
  • 2. Domnevna lokacija JZ vogalnega mestnega stolpa, omenjenega v virih v 14. stol. Leta 1555 se omenja izgradnja novega Z zidu med SZ grajskim stolpom in starim mestnim zidom v dolžini 54 m, kateri je združil grad in mesto. Na podlagi te informacije je bila določena domnevna lokacija JZ kotnega mestnega stolpa.
  • 3. Domnevna lokacija južnih mestnih vrat omenjenih leta 1354. Lokacija določena glede na vzporedo linijo med stolpoma 2, 4 in sredine mestne ceste.
  • 4. Domnevna lokacija JV vogalnega mestnega stolpa, omenjenega v 14. stol. Leta 1556 se omenja izgradnja novega V zidu med SV grajskim stolpom in starim mestnim zidom v dolžini 91 m, kateri je družil grad in mesto. Na podlagi te informacije je bila določena domnevna lokacija JV kotnega mestnega stolpa.
  • 5. Potek vzhodne stranice mestnega obzidja omenjenega leta 1329 je delan na osebni domnevi. *Vidna je višinska anomalija po celotni V strani mesta na podlagi katere domnevam lokacijo obrambnega jarka (moja domneva ni arheološko potrjena!).
  • 6. Lokacija J mestnega obrambnega jarka, omenjenega v literaturi in arheološko potrjenega v letu 2006. S črno je označena domnevna veličina in J predel jarka. Širina jarka je delana glede na lokacijo lesenih hiš na franciscejskem katastru iz leta 1825, zidne škarpe J od današnje glasbene šole, višinsko elevacijo terena nad škarpo (enako zidno škarpo ima tudi jarek gradu Brežice). Potek vzhodne stranice ni povsem jasen.

S puščico označen podpornik in lokacija nekdanjega J mestnega jarka. *Obstaja možnost, da je J stranica obzidja lomljena.

  • 7. V virih se omenja J izpostavljen mestni stolp, katerega lokacija ni znana, se pa omenja stolp v atriju gradu pri gradnji novega gradu. Lahko da je atrijski stolp del starega gradu ali mestni izpostavljeni stolp okoli katerega je bil zgrajen grad.
  • 8. Domnevna lokacija lesenega mostu in dvižnih vrat.
  • 9. Leta 1825 so hiše na lokaciji označeni z rumeno barvo še vedno lesene, kar lahko nakazuje, da je bila tukaj zemlja še neutrjena zaradi zasutega obrambnega jarka. * V tem času je že večina hiš naslonjenih na V mestno obzidje zidanih.

Pod št. 1 stoji novejši prizidek grajskih hlevov na domnevni lokaciji J mestnega jarka. Pod št. 2 so z rumeno barvo označene lesene hiše, zgrajene na lokaciji domnevnega J mestnega jarka.

Brežice leta 1538

  • 1. Do leta 1538 je bil izgrajen SZ okrogli grajski stolp, kateri še ni bil povezan z ostalimi stolpi. Ta stolp je bil od štirih grajskih najverjetneje postavljen nazadnje.
  • 2. Do leta 1538 zgrajen SV grajski stolp, kateri je bil z eno zunanjo stranico povezan z JV grajskim stolpom. Ta stolp je bil najverjetneje zgrajen prvi.
  • 3. JV grajski stolp, povezan z zunanjima zidnima stranicama (5. in 6.). Ta stolp je bil najverjetneje postavljen drugi.
  • 4. JZ grajski stolp z zidom povezan z JV grajskim stolpom. Ta stolp je bil najverjetneje pozidan predzadnje.
  • 5. Zunanja grajska zidna stranica, katera povezuje stolpa 2. in 3.
  • 6. Zunanja grajska zidna stranica, katera povezuje stolpa 4. in 3.

Brežice leta 1548

  • 1. Leta 1548 se omenja izgradnja upravne stavbe. Točna lokacija ni znana. V virih se omenja preko ceste in med mestom in novim gradom. *Možni sta tudi lokaciji na levi strani ceste od trenutno označene in zunaj mestnega obzidja.
  • 2. in 3. Do leta 1548 so bili vsi štirje stolpi povezani z eno zunanjo zidno stranico.

Brežice leta 1550

  • 1. Leta 1550 se omenja izgradnja grajskih hlevov in rušenje mestnega stolpa. *Lokacija stolpa ni znana, a se lahko sklepa da je stal nekje na območju hlevov. 

Brežice leta 1554

  • 1. Do leta 1554 je bila zgrajena prva etaža severne zgradbe brez strehe. *Današnji grad je za dve etaži povišan.
  • 2. Do leta 1544 je bila zgrajena prva etaža zahodne zgradba brez strehe, katera se še ni stikala s S in J stolpom. 

Brežice leta 1555

  • 1. Leta 1555 se omenja izgradnja novega zahodnega obzidja v dolžini 58 m višini, 5,6 m, debelini 1,5 m, utrjeno z 12 podporniki iz notranje strani obzidja, kateri je združil staro mestno obzidje z novim. 
  • 2. Omenja se rušenje starega J zidu.  
  • 3. Omenja se gradnja strehe S grajske stavbe.
  • 4. Omenja se izgradnja strehe Z grajske stavbe.
  • 5. Omenja se izgradnja V notranje zidne stranice.
  • 6. Omenja se izgradnja J notranje zidne stranice.

Brežice leta 1556

  • 1. Leta 1556 se omenja izgradnja novega JV mestnega obzidja, kateri je združil grad s starim mestnim obzidjem. Zid je bil dolg 91 m, visok 7,58 m, debel 1,89 m s kar 16 notranjimi podporniki, visokimi po 5,68 m, debelimi po 1,89 m. 
  • 2. Omenja se gradnja obrambnega jarka pod novim V mestnim obzidjem.
  • 3. Zid zgrajen prejšnje leto v dolžini 58 m je bil povišan za 1,89 m. 

Z rdečo označeno domnevno povišanje strelne zahodne stranice zidu za 1,89 m.

Brežice leta 1557

  • 1. Poplavno območje Vrbine, katero se je uporabljalo za kmetijstvo.
  • 2. Stara struga Save.
  • 3. Grajski mlin se omenja leta 1563, ko je bil poškodovan zaradi poplave reke Save. V virih se omenja, da je stal pod gradom. Njegova točna lokacija ni znana. Risan je na podlagi zidane anomalije na zemljevidu Brežic iz leta 1807.
  • 4. Suh rečni rokav.
  • 5. Domnevno območje starega naselja Gradišče in lokacija starih grajskih njiv.
  • 6. Domnevna lokacija starega mestnega stolpa. Leta 1354 se omenja stolp med južnimi mestnimi vrati in starim gradom. Leta 1653 se omenja izgradnja nove strehe na stolpu sredi grajskega dvorišča. Stolp je umeščen glede na skicni izris kastelologa Igorja Sapača. Vsaka stranica je obrnjena proti dostopni smeri treh križišč in je delan na osnovi podobnega stolpa na gradu Mokrice. Ni še dognano ali gre tukaj za izpostavljen mestni stolp ali pa za ostanek starega gradu.
  • 7. SV grajski stolp, zgrajen pred letom 1538. Najverjetneje je bil zgrajen prvi izmed štirih. Leta 1559 je bila zgrajena nova etaža in za silo prekrita z deskami, da se zaščiti pred mokroto. *SV grajski stolp je bil takrat višji od ostalih treh.
  • 8. JV grajski stolp, zgrajen pred letom 1538. Najverjetneje je bil zgrajen za SV stolpom. Leta 1557 se omenja, da je nekaj upravnikov, kateri so nadzirali izgradnjo mestnega obzidja in novega gradu, živelo v JV stolpu.
  • 9. JZ grajski stolp, zgrajen pred letom 1538. Zgrajen je bil najverjetneje za SV in JV stolpoma in pred SZ stolpom.
  • 10. SZ stolp, zgrajen pred letom 1538. Ta stolp je bil pozidan nazadnje. Leta 1559 se je popravljala streha, ker je bila poškodovana zaradi udara strele. Leta 1561 sta se streha in celotna zgornja etaža odstranili, ker je bil stolp grajen iz neodpornega mehkega kamenja.
  • 11. Zunanji zahodni vezni zid je bil zgrajen leta 1548. Leta 1553 – 54 je bil zgrajen pritlični prostor, kateri se še ni stikal s stolpi. Do leta 1555 je dobil tudi streho. Leta 1560 se je zgradila nova manjša streha, ker se je prejšnja zaradi prevelike teže udrla. Višek opek pa je bil porabljen za zaščito novozgrajenega dela mestnega obzidja. *Stavba je bila v letu 1557 za polovico manjša in je na moji sliki upodobljena napačno.
  • 12. Zunanji severni zid z glavnim portalom je bil zgrajen leta 1548. Leta 1553 se je pričela gradnja notranjih prostorov, pritlične etaže, katera je bila zgrajena 1554. Leto kasneje se je pričela gradnja strehe.
  • 13. Zunanji vezni zid med SV in JV grajskim stolpom je bil zgrajen do leta 1538. Leta 1555 se je pričela gradnja vzporednega notranjega zidu.
  • 14. Zunanji vezni zid med ZJ in JV grajskim stolpom je bil zgrajen do leta 1538. Leta 1555 se je pričela gradnja vzporednega notranjega zidu.
  • 15. Leta 1555 se omenja izgradnja zahodnega veznega zidu med mestom in gradom v dolžini 59 m, višino 5,7 m, 1,6 m debelino in utrjenim z 12 oporniki na notranji strani obzidja. Ta nov vezni zid je združil staro mestno obzidje s SZ grajskim stolpom. Leta 1556 je bil isti odsek zidu povišan za 0,9 m. Leta 1557 se je obzidje zasilno zastrešilo, da se ga zaščiti pred mokroto. Istega leta se je pričelo z gradno zidnega venca.*Zid je potekal od mestnega obzidja do gradu v ravni liniji in ne kotno, kot je napačno upodobljeno na sliki.
  • 16. Leta 1557 je bil zgrajen grajski obrambni jarek in most z dvižnimi grajskimi vrati. Lesen most je stal na štirih opečnatih stebrih. Jarek je bil globok malo čez 4 m, širok 6 m. Stebri za leseni most, v tlorisu kvadratne oblike velikosti 0,95 x 0,95 m, so bili zgrajeni iz polnih opečnih zidakov (vel. 29 x 14,5 x 4,5 cm). Opečni stebri so bili postavljeni v parih, medsebojno oddaljeni 2,30 m. Prva stebra sta bila od gradu oddaljena 4,40 m, naslednja sta od prvih dveh stala na enaki razdalji, medtem ko sta bila kamnita podstavka, s katerima se je podporni sistem za leseni most zaključil, od opečnatih oddaljena 3,85 oziroma 4,20 m. Podstavka sta bila skoraj kvadratne oblike v tlorisu (vel. 1,30 x 1,15 m oziroma 1,0 x 0,95 m). Leseni most nad grajskim jarkom, ki je grad povezoval s predgradjem, v dolžino meril okrog 11,4 m (brez dvižnega mostu), v širino pa okrog 4,30 m.

Slobodan Olić: Ostanki opečnih stebrov grajskega mostu.

  • 17. Leta 1558 se omenja gradnja stolpa blizu mostu preko mestnega jarka. Točna lokacija ni znana. *Na sliki je upodobljena najbolj verjetna lokacija.
  • 18. Leta 1556 je bil zgrajen vzhodni vezni zid, kateri je povezal staro mestno obzidje s SV grajskim stolpom. Odsek zidu je bil dolg 92 m, visok 7,6 m, širok 1,9 m in utrjen s 16 notranjimi oporniki. Leta 1557 se je obzidje zasilno zastrešilo, da se ga zaščiti pred mokroto. Leta 1558 se je za novim obzidjem nabirala voda, zato so ga predrli, da je voda odtekla v nov mestni jarek. Lokacija preboja obzidja ni znana in je možno, da je mišljen vzhodni del obzidja na bolj severni strani proti mestni bastiji.
  • 19. Leta 1558 se omenja stolp ob mostu, a ni povsem jasno za kateri most in stolp gre.
  • 20. Leta 1354 se omenjajo stara severna in južna mestna vrata. Leta 1555 se omenja rušenje obzidja okoli starih mestnih vrat. Leta 1557 se prav tako omenja rušenje obzidja okoli mestnih vrat, kar nakazuje, da so sama vrata še vedno stala. 
  • 21. Leta 1550 se omenja postavitev novih grajskih hlevov. Istočasno se omenja odstranitev enega izmed mestnih stolpov. Verjetnost obstaja, da gre tukaj za Pihlerjev stolp, ki naj bi stal vpet na zahodno stranico starega mestnega obzidja ob novozgrajenih grajskih hlevih. To je tudi edina lokacija, kjer se je tega leta zidalo.
  • 22. Mestni sadovnjaki, enako je stal sadovnjak tudi na zahodnem platoju gradu.
  • 23. Nova grajska kašča za katero ni znano, kdaj je bila zgrajena. Omenja se že leta 1491, a je takrat zelo verjetno stala na drugi lokaciji.
  • 24. Leta 1329 se omenja že zgrajeno staro mestno obzidje na katerem so stali štirje vogalni stolpi. Na tej lokaciji je domnevno stal JV vogalni stolp. Ni povsem jasno ali je bil pri gradnji novega zidu odstranjen ali ne.
  • 25. Mestne njive.
  • 26. Leta 1556 se omenja izkopavanje mestnega jarka. Šuta iz izkopa se je porabila za utrditev vzhodnega mestnega obzidja.
  • 27. Upravno poslopje zgrajeno pred letom 1542. Leta 1562 se ponovno omenja upravna hiša, ki je stala pri mestnih vratih, nasproti gradu. Obstaja možnost, da je stala na zahodni “nasprotni” strani ceste in ne kot je narisana.
  • 28. Konec 15. stol. je mesto štelo približno 50 hiš.
  • 1. Domnevna lokacija SZ mestnega stolpa pred 16. stol. 
  • 2. S mestna vrata, dodatno stolpasto utrjena v 16. stol. z dvižnim mostom preko 30 m širokega in 7 m globokega obrambnega jarka.
  • 3. Domnevna lokacija SV  mestnega stolpa pred 16. stol.
  • 4. Domnevna lokacija okroglega SV mestnega stolpa iz 16. stol.
  • 5. Domnevna lokacija stare cerkve sv. Lovrenca z obzidjem in notranjim grobiščem.
  • 6. Potrjena lokacija mestnega stolpa (verjetno pred 16. stol.).
  • 7. Potrjena lokacija pravokotnega stolpa iz 16. stol.
  • 8. Osebna (arheološko nepotrjeno!) domneva poteka starega srednjeveškega zidu in mestnega jarka.
  • 9. Domnevna lokacija mestne bastije in tik ob njej neutrjena manjša mestna vrata (vrata označena s črno črtico).
  • 10. Z rumeno označen potek obrambnega jarka.
  • 11. Domnevna lokacija SV mestnega stolpa pred 16. stol.
  • 12. Domnevna lokacija JV stolpa iz 16. stol. z južnim izhodom iz mesta?
  • 13. Grad Brežice v 16. stol.
  • 14. Domnevna lokacija stolpa znotraj gradu Brežice.
  • 15. Lokacija S grajskega obrambnega jarka z dvižnimi vrati.
  • 16. Domnevna lokacija upravne zgradbe.
  • 17. Domnevna lokacija J mestnih vrat z dvižnim mostom in mestnega obrambnega jarka.
  • 18. Lokacija grajskih hlevov.
  • 19. Domnevna lokacija JZ mestnega stolpa pred 16. stol.
  • 20. Z zeleno označen domneven potek mestnega obzidja pred 16. stol.
  • 21. S črno piko označene lokacije mestnih vodnjakov (čas nastanka ni znan).
  • 22. Mestna hiša.
  • 23. Domnevna lokacija Rajhenburškega dvora.

Mesto Brežice v drugi polovici 16. stol. (še v izdelavi...)
Avtor: Rekonstrukcije Slovenskih Gradov in Rok Kranjc

STARI GRAD BREŽICE IN IZPOSTAVLJEN STOLP

  •  …leta 1530 je porušil Martin ostanke dvakrat pogorelega gradu in začel z gradnjo novega v mestnem predelu “Winkel” ali Kotu… V virih se opisuje gradnja novega gradu na novi lokaciji, kar dopušča možnost druge lokacije starega gradu. Enako napeljujejo drugi zapisi: …Grad, ki leži v kotu na pomolu nad kolenom nekdanje savske struge… 
  • Arheološka izkopavanja pred SV grajskim stolpom so odkrila sledi starejših srednjeveških zidov z okroglim stolpom ni pa še dokazano ali gre za ostaline starega gradu ali kakšne druge obrambne stavbe.
  • …leta 1354 je prodal nadškofu Hertnid iz Vivšnika pri Velikovcu za 500 mark stolp pri spodnjih brežiških mestnih vratih pri brežiškem gradu… Torej imamo med mestom in gradom še mestni izpostavljeni stolp, katerega točna lokacija ni znana. Enako se omenja izpostavljen stolp v severnem delu mesta.
  • …pozornost zasluži zabeležka, da je tesarski mojster Lovrenc Košir zaslužil 28 ft 30kr za prekritje stolpa na grajskem dvorišču, za katerega je stesal ostrešje zaradi boljšega manipulativnega prostora v sadovnjaku poleg gradu. Iz tega sledi sklep, da je utrdba prvotno imela v sredini dvorišča stolpasto stavbo, ki jo je pozneje zgubila, kot so jo pogosto imele tudi druge utrdbe v območju Vojne krajine… Obstaja možnost, da je ta stolp še del ohranjenega starega gradu ali pa gre za izpostavljen mestni stolp.
  • …ker so jih leta 1329 oblegali Hrvatje, smemo predpostavljati njihovo utrjenost, ki jo potrjuje poročilo iz leta 1354, ko se omenjata stolpa pri spodnjih mestnih vratih blizu gradu in pri zgornjih mestnih vratih blizu nekega drugega stolpa…
  • Na zemljevidu iz leta 1823 je sredi atrija gradu Brežice upodobljena pravokotna stavba. 

Zemljevid iz leta 1823

Igor Sapač: Poizkus rekonstrukcije gradu Brežice

MESTNA BASTIJA

  •  Viri iz 16. stol. omenjajo, da je bila zgrajena bastija na prelomu V novega mestnega obzidja. Edina lokacija, katera ustreza opisu je lokacija današnjega mostu na Bizeljski cesti. Arheološka izkopavanja v letu 2012 so domnevno odkrila SZ vogalni rob bastije, a so za dokončno potrditev potrebna dodatna arheološka izkopavanja.
  •  Lidarski posnetki terena potrjujejo večjo karo anomalijo pod današnjim mostom. SZ rob lidarske anomalije je točno skladen z domnevno najdbo SZ robom mestne bastije. Na posnetku je tudi zelo lepo viden prelom mestnega obzidja, kot ga opisuje literatura.
  •  Na franciscejskem katastru so vsa zemljišča označena z zeleno, le lokacija domnevne anomalije pa z belo. Po moji domnevi tam stoji ruševina bastije in zato zemlja ni primerna za obdelavo.

Primer bastije iz druge polovice 16. stol.

Severna mestna stolpasta vrata

  • Leta 1555 so začeli gradili novo večje obzidje in so z delom večinoma končali leta 1561. Severna mestna vrata je varoval masivni stolp z dvižnim mostom. Iz mestnega obzidja je segal 11 m. Obrambni jarek je bil širok tudi do 30 m in globok več kot 7 m, nad katerim je stalo obzidje visoko tudi do 7 m. Zločince je straža sprejemala na mestnih vratih, od koder  so jih odpeljali do rotovža, pred katerim je potekalo sojenje. *Na podlagi moje domneve so severna mestna vrata stala na isti lokaciji in so jih v 16. stol. samo dodatno stolpasto utrdili.

S puščico označena S stolpasta mestna vrata z mostom in obrambnim jarkom leta 1807.

Ostanki severnih stolpastih mestnih vrat

Tloris severnih stolpastih mestnih vrat

S mestna stolpasta vrata leta 1681

Rekonstrukcija S mestnih vrat

  • V literaturi se omenjajo glavna J mestna vrata, katera so v 16. stol. podrli in verjetno zgradili nova v novem delu V obzidja, kateri je združil grad in staro mesto. Na domnevni lokaciji novih J mestnih vrat stojijo danes hiše tako, da domneva ni potrjena.
  • Stranska Z neutrjena vrata, katerih lokacija ni znana. Obstaja pa domneva, da so stala tik ob J stranici obzidja stare cerkvice sv. Lovrenca in so vodila do nekdanjega rokava reke Save.
  • Stranska V neutrjena vrata katera se omenjajo tik ob bastiji. Vrata so zelo verjetno stala na lokaciji današnjega vodovodnega stolpa, saj je stara pot speljana v obrambni jarek na tej lokaciji.

Domnevna lokacija manjših neutrjenih, vzhodnih mestnih vrat iz 16. stol.

Domnevna lokacija vzhodnih manjših neutrjenih mestnih vrat leta 1807 in poti speljane v sredino obrambnega jarka, katerega seka cesta.

Mestno obzidje

Ostanek mestnega obzidja v SV predelu starega mesta.

Ostanek mestnega obzidja ob vodovodnem stolpu, sredi V stranice starega mesta. Strelne line so prebite in predelane v stanovanjska okna. Se pa še vedno lepo vidi nesimetrija, kjer so nekoč stale strelne line.

Ostanek mestnega obzidja ob vodovodnem stolpu, sredi V stranice starega mesta

Ostanek mestnega obzidja ob vodovodnem stolpu, sredi V stranice starega mesta

Ostanki mestnega obzidja V stranice in notranjega obrambnega stolpa

Obrambni jarek

Delno ohranjen obrambni jarek v SV kotu mestnega obzidja

Delno ohranjen obrambni jarek v S predelu mesta.

Obrambni jarek leta 1807.

V sodelovanju z

Follow by Email