V soboto, 29. maja leta 1989 smo se Ladislav Rožič, Jože Tomc in Ivanka Počkar dogovorili, da se odpravimo poiskat rove pod mestom. Odprava je bila negotova, ker pred tem nismo vedeli za nikogar, ki bi bil v rovih, koliko so sploh dostopni in ali se bomo lahko srečno vrnili. O rovih smo slišali govoriti marsikaj, ampak zagotovo je bila večina stvari izmišljenih oz. plod domišljije. Opremili smo se s čeladami, Lado in Jože sta imela s seboj svetilki, vsi trije pa vsak svoj fotoaparat. Ohranile so se fotografije, ki sem jih posnela, Tomčevih in Ladovih pa nisem nikoli videla, menda niso uspele. Najprej smo odprli leseni opaž nad podzemnim skladiščem pred Postrežbo. Po stopnicah smo šli v skladišče, zelo dolg in širok prostor, ki je bil tedaj do kolen napolnjen z vodo, zadnja stena proti Vrbini pa zazidana, tako da tam skozi nismo mogli (voda pa tudi ni mogla odtekati). Vrnili smo se na površje. Pot v rove smo nato poskusili začeti na Rožmanovem v Holyjevi stezi, vendar od tam dostopa v rove ni bilo (več). Vstopili smo tako, da smo šli za Hotelom Turist – v stavbi je danes davčni urad – v stavbo za hotelom, kjer smo vstopili in se pod zemljo spustili po spolzki kanalizacijski drči. Po ozkem in nizkem lapornatem rovu smo se napotili v severni smeri proti Holyjevi stezi. Tam smo prišli do bunkerja (opremljenega s prečnim tramom, kar se vidi na fotografiji), poti naprej pa ni bilo (skalnata stena). Prehodili smo kakšnih 150–200 metrov. Nazaj smo šli po isti poti in prišli ven po drči navzgor na dvorišču nekdanjega Narodnega doma oz. Hotela Turist (danes davkarija). Danes dostop v rove po isti poti ni mogoč, ker so ob urejanju kanalizacije ta dostop zalili z betonom. Nato smo raziskali zahodni breg mesta, da bi odkrili še kakšen vhod v podzemne rove. Iz Holyjeve steze smo šli po zahodnem robu mesta v smeri Narodnega doma, vstopili smo skozi luknjo za hotelom in šli ponovno v isti bunker kot prvič. Nadaljevali smo raziskovanje tako, da smo šli za današnjima stavbama Dom obrtnikov in Glasbena šola v Vrbino oz. hodili po zahodnem robu, dokler in kjer je bilo mogoče. Nastalo je nekaj lepih posnetkov zahodne fasade Brežic, ki so bili prvič na ogled na fotografski razstavi o zahodni fasadi mesta Brežice, odprti 6. 8. 2015 v atriju Upravne enote Brežice – Gasa. 

Zapis in fotografije: Dr. Ivanka Počkar, etnologinja