Buy Me A Coffee

Dvor Čatež

(Dvor, dvorec)

  • Ime Čatež domnevno izvira iz imena vilinskega bitja Čatež, kateri je pol človek, pol kozel – sam peklenski hudič. Kozel je doli od popka. Zato mi prosti ljudje pravimo: »Idi h kozlu!« to je k Hudiču. Ni tako majhen kakor Škrateljc (Pirkmandeljc); bolj srednje postave je in starovičen. Ljudje ga včasih vidijo, kako sedi na visokih pečinah in se greje na soncu. Drvarjem prinaša, če so žejni, mrzle čiste vode, planinskim pastirjem nabira jagod in malinic. Posmehovati pa se mu ne smeš. Ako mu kažeš roge, začne kotaliti silne pečine, da se podero hrami, stoječi pod goro…Jakob Kelemina.

Mitološko bitje Čatež

Lokacija

  • Sinonimi: Čatež, Tschatesch, Krabatisch, Dragavanitsch
  • Država: Slovenija
  • Pokrajina: Kranjska
  • Občina: Brežice
  • Naselje: Čatež
  • Koordinate: 45.89303, 15.60051

Zgodovina

  • Že v 13. stol. je imel na območju Čateža kostanjeviški samostan svojo dominikalno posest.
  • Po zgodovinarju Jožetu Mlinariču je bil dvor zgrajen po letu 1591 na nekdanji posesti barona Nikolaja Gregorijanca (lastnik gradu Mokrice), kateri je svojo posest dal Nikolaju Dragovaniču, mokriškemu rentnemu mojstru. Po drugem viru pa naj bi dvor Čatež dali zgraditi mokriški grofje, kot svoj letni dvor.
  • Leta 1673 je kostanjeviški samostan kupil posest od bratov Jurija in Wolfa Dragovanič za 7800 goldinarjev in 12 kron.
  • Leta 1687 je dvor večkrat obiskal hudo bolni opat Janez, da si tukaj povrne zdravje.
  • Leta 1689 ga omenja Valvasor v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske.
  • Leta 1790 se omenja v knjigi faranov kot Hof Tschatesch – Dominii Mokritziensis.
  • Leta 1845 je v dvoru stanoval mokriški oskrbnik Johan Svoboda iz Češke.
  • V njem je bil nekdanji sedež Čateške občine.
  • Leta 1896 so 92 m pred izlivom reke Krke v reko Savo (pod dvorom Čatež) odkrili kip posvečen rimskemu vodnemu bogu Neptunu. Na podlagi tega se domneva brodarska postaja. Anton Linhart v bližini omenja sledove rimskega pravokotnega kopališča in kamnoloma.
  •  Leta 1937 se prebivalci hribovskih vasi imenujejo “Gorjanci”, ravninskih vasi “Poljanci”, a Čateške vasi “Purgarji”.
  • Leta 1938 je dvor kupil Adolf Turjaški, kjer sta potem skupaj s svojo ženo Bianco živela. Po drugi vojni sta bila lastnika dvora Adolf in Bianca Turjaška s strani nove oblasti obsojena na smrt, dvor pa je postal družbena lastnina. Na veliki posestvi je poleg dvora stalo še več obsežnih stavb vidnih na franciscejskem katastru iz leta 1824, katere niso dočakale modernega časa.
  • Leta 1954, ko so gradili avtocesto so uničili “Čateški grič”, nekdanjo rimsko utrdbo, veliko arheološko dragocenost. O njej je pisal Anton Linhart (1788). Na tem prostoru so se lahko našli rimski novci, žare, stebri, napisi, veliki rezani kamni, obokani zidovi in celo velika kvadratasta utrdba, o kateri je pisal tudi arheolog Pečnik. Ob dvoru je tekla tudi rimska cesta municipij Neviodunum (Drnovo) s kolonijo Siscia (Sisak).
  • V dvoru je bil dobro ohranjen zgodnjebaročen leseni strop in velika podzemna klet.
  • Arheološka izkopavanja v letu 2003 so odkrila več srednjeveških odpadnih jam, raziskan je bil temelj zidu nekega objekta, ki je sekal antične plasti, odkrit pa je bil tudi prazgodovinski objekt.
  • Konec februarja leta 2012 je podjetje DARS dvor Čatež porušilo kljub temu, da je stal na kulturno varovanem območju (DARS za rušenje čateškega dvora ni dobil soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine, a je ministrstvo za kulturo odločitev zavoda zavrnilo in dovolilo rušenje dvora).

Slike

Dvor Čatež

Dvor Čatež

Porušeni dvor Čatež

Porušeni dvor Čatež

Lastniki

  • 1591: Nikolaj Gregorijanec.
  • 1591: Nikolaj Dragovanič.
  • Do leta 1673: Brata Wolf in Jurij Dragovanič (podedovala od očeta).
  • 1673: Kostanjeviški samostan.
  • 1845: Johan Svoboda.
  • 1938: Adolf Ausperg.

Zemljevidi

Dvor Čatež na Žerovčevem načrtu struge reke Save leta 1807

Dvor Čatež na franciscejskem katastru za Kranjsko leta 1824

Viri

Knjige

  • Janez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine Kranjske, 1689.
  • Krajevni leksikon dravske banovine, 1937.
  • Ivan Stopar: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, dolenjska druga knjiga, 2001.
  • Posavski obzornik – leto XVI, številka 5, 2012.

V sodelovanju z

Follow by Email