Grad Bellay, po kranjsko Belai, si je ime sposodil iz Italije, ker ime izvira od italijanske besede bello, lep ali prijeten. In to ime si prav zares zasluži, ker stoji na prijetnem in prikupnem kraju, sicer precej visoko v hribu, toda sredi vinogradov, rodnih oljk, bogatih žitnih polj in blizu zelo milega gozda. Grad sicer ni posebno velik, toda njegova lepa izvedba in prikupnost nadomeščata tisto, kar mu pri velikosti manjka. Prišteva se ga k Istri, leži med Čepičem in Pazom, oddaljen je 15 milj od glavnega mesta Ljubljane ter dve milji od mesta Pazin. Nekoč so bili lastniki gospodje Barbo, ko pa je pred nekaj leti knez Johan Vajkard von Aursberg kupil pazinsko grofijo, je pridobil poleg mnogih drugih tudi ta Belajski grad, in sicer se je zanj pogodil z gospodom Francem Karlom grofom Barbom in ga nemudoma vključil v pazinsko grofijo. Tako da danes spada pod grofijo Pazin in z njo pripada knezom Aursbergom. Zelo blizu gradu Belaj je videti tudi grad Šabec, ki pa je povsem pust in zapuščen. Še vidni kupi kamenja v zadostni meri pričajo, da je to nekoč bila velika stavba z obsežnim stanovanjem. Ni pa mogoče odkriti, zakaj in kdaj so ga zapustili, da je postal pušča. Če bi lahko bila pravilna moja domneva, potem je njegov propad povzročil Belaj, ki je na bolj udobnem in prikupnem kraju kot Šabec.