Grad Altenburg (ali kranjsko Starigrad) leži na Dolenjskem eno miljo od Novega mesta in osem milj od glavnega mesta Ljubljane. Leži na prilični vzpetini, ko človek stopi vanj skozi dvoja vrata, pa vidi, da je tudi precej trdno zgrajen. Vinograd, ki se tam nahaja, je vreden vse pohvale, sadje, ki ga rodijo drevesa v okolici, pa je okusno. Vse pohvale vredna je tudi reka Krka, ki šumi v razdalji kake četrt ure mimo gradu. Nekoč je bil ta grad matični grad grofov Altenburških, kot priča Schönleben, ki še pripominja, da se je Jurij grof Altenburg leta 1430 poročil z ovdovelo grofico Auersberg. Od teh grofov je grad prešel na gospode von Obritschen, ki so vsi nosili tudi njegovo ime. Tu se je med drugim pripetilo, da se je gospod Erasmus von Obritschen še v svoji mladoletnosti ob določenih obljubah in kaznih zavezal, da se bo poročil s hčerjo gospoda Hansa Scharpfena; toda pozneje, ko je postal polnoleten, je to svojo obljubo spremenil in dosegel, da ga je leta 1508 cesar Maksimilijan oprostil vseh zagroženih kazni. In nato je bil lastnik tega gradu. Kranjsko viteštvo ga je imenovalo v letu 1534 za vojnega svetnika v skrajno nevarnih vojnih razmerah. Na koncu je moral okusiti turško sabljo, ki mu je v neki bitki odvzela življenje. Ko je končno Krištofu von Obritschnu, zadnjemu tega imena in rodu, okoli leta 1615 smrt iztrgala dušo, so njegovo dediščino
razdelili na 60 delov in Stari Grad je pripadel gospodu Jerneju Valvasorju, mojemu pokojnemu gospodu očetu. Ta ga je nato prodal nekemu gospodu Mathesitschu. Sedaj ga ima v posesti gospod Franc Albreht von Seethal. Temu ga je najprej za eno leto predal njegov oče gospod Maks Albreht von Seethal.