Naš abecedni razpored navajanja mest in krajev nas pripelje do trdnjave ali starega gradu Soteska, ki ga danes imenujejo Alt-Ainödt ali po kranjsko Stara Soteska. Videti je, kot bi nemško ime nastalo zaradi njegove lege, saj je nekoč bila okoli tega gradu prava pušča, obdan je bil z zelo visokimi hribi in neprehodnimi gozdovi, ki so bili prava divjina, brez kakršnih koli hiš ali prikupnih njiv v bližini, oropan vsake take prednosti. Sicer pa stoji ta grad ob reki Krki nedaleč od novega gradu Soteska na precej visokem in z grmovjem in drevjem poraščenem skalnatem hribu. Obdajajo ga neverjetno trdni in skoraj neuničljivi zidovi, okoli in okoli pa ga na kar najboljši način obdajajo trdni stolpi. Sam grad je bil trikrat postavljen eden v drugega, še vedno so vidni zidovi in ruševine trdnjave, ki je lepo krasila sedaj razrušeni grad. Bolj kot vse drugo pa so vredne občudovanja v skalo vklesane ječe, v katere so nekoč zapirali ujete Turke. Ti so se zaradi slabe postrežbe in precej nepospravljenih sob te trdnjave zelo bali in ji dali posebno ime, namreč Seleni grad, Zeleni grad. In pod tem imenom je trdnjava do današnjega dne znana pri Turkih. Toda ne glede na to, da je bila ta trdnjava kar najbolje pripravljena za morebitni napad, jo je leta 1458 zavzel grof Herman Celjski in jo porušil. Ta grad, ki smo ga pravkar opisali in o njem govorili, je bil nekoč glavni sedež gospodov Soteških, katerih spomin včasih še vedno zeleni v zgodovinskih knjigah in večno živi še po njihovem izumrtju. Od tega rodu sta v letu 1231 dva brata, namreč gospod Rudolf in gospod Urh von Ainöd, Soteški, posedovala grad. Leta 1307 pa se je v omenjenem gradu poročil z neko Soteško gospod Henrik Grimschitsch. Toda po tem, ko sta deblo in ime Soteških izumrla, so grad dobili gospodje von Scheyr, ki so ga uspeli obdržati vse do preteklega seculuma ali stoletja. Od njih je grad na začetku tega stoletja s poroko prešel na grofe in gospode von Gallenberg – Gamberške. In ta rodovina grad poseduje še danes in Njegova Ekscelenca gospod grof von Gallenberg, deželni upravitelj Kranjske, je njegov gospodar.
Zemljevid:
Vir:
Knjiga:
Janez Vajkard Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske 1689.
We use cookies to ensure that we give you the best experience on our website. If you continue to use this site we will assume that you are happy with it.Ok