Trg Alben ali po kranjsko Planina so Rimljani imenovali Alpes Julici, Ad pirum, Summae Alpes, kot potrjuje Schönleben. Toda Megiserus domneva, da so Rimljani ta kraj imenovali Albia. Naj bo tako ali drugače, zelo verjetno je, da si je trg Alben svoje ime izposodil od Alp ali Alpskega gorovja, ki ga obdaja. Ta trg pa leži v notranji četrtini Kranjske med glavnim mestom Ljubljano in mestom Trst ob deželni cesti, in sicer od prvega oddaljen pet milj, od drugega pa sedem, od Postojne pa eno miljo. Ta trg sicer ni obdan z obzidjem, toda tisto, česar ni postavil človek, nadomešča narava. Trg namreč leži na mestu, ki ga vse naokoli kot kakšen kotel obdajajo visoki hribi in veliki gozdovi ter prav temačne divjine. Ne glede na to pa tu lahko vidimo lepo sezidane hiše, najlepša med njimi je last nekega gospoda Marckovistcha in s to lepo hišo lahko imenujemo še dva gradova, ki prav tako stojita v kotlini. Pač je tu okoli najti malo pridelovalnih polj, nasprotno pa zelo veliko gozda. Prebivalci se večinoma preživljajo z živinorejo in od deželne ceste, zlasti ker po njej ne transportirajo samo vseh vrst lesa, temveč tudi različno trgovsko blago iz Trsta in Vrhnike; zato so tu tudi postavili mitnico ali carinarnico. To so leta 1409 zastavili nekemu gospodu von Gallenbergu ali Gamberškemu, kot lahko vidimo v Gamberškem rodovnem registru:

• Anno 1409. Dominica post Bartholomaei, fatentur Heinricus & Meinhardus Palatini Carinthiae, Comites Goritiae & Tyrolis, quòd debitores sint, Domino Osterberger de Gallenberg, Burggravio in Hofsberg, ejusque septem filiis & filiabus mille florenos boni ponderis Ducatorum, pro quibus illi oppignorârunt telonium in Alben ut pro annuo censu defalcarentur 100. floreni, de residuo rationem redderent. Subscriptio est:

Jaz Osterberger z Gamberka, v času mojega Gospoda Celjskega dvorni mojster.

• Rogati Testes: Ludovicus Sachs, Hermannus
  Säffnar, Hermannus de Turri è Superiori Cilea,
  &Henricus Judex Ciliensis.

V nemškem jeziku bi se te vrstice lahko glasile takole: V letu 1409, v nedeljo po sv. Jerneju, priznavata Henrik in Meinhard, palatinska grofa na Koroškem in grofa Goriška in Tirolska, da sta gospodu Osterbergerju z Gamberka, gradiščanu na Haasbergu, in njegovim sedmim sinovom in hčeram dolžna 1000 goldinarjev v dukatni teži; namesto plačila mu zastavljata mitnino v Planini, od katere si bosta vsako leto pridržala 100 goldinarjev, vse ostalo pa naj bi obračunala. Podpis se glasi: Jaz Osterberger z Gamberka, v času mojega Gospoda Celjskega dvorni mojster. Zaprošene priče: Ludvik Sachs, Hermann Säffnar, Hermann von Thurn z Gornjega Celja, in Henrik, sodnik v Celju. V naši Planini pa se je primerila tudi čudna zgodba, ki je ne morem kar obiti. Ko se je leta 1518 gospod Erazem Rauber mudil četrt ure proč od Planine v gradu Ravbarjev Turn, je bil zaljubljen v precej postavno kmetico, ki je bila poročena z nekim mlinarjem. Večkrat jo je že zalezoval in ji povedal, da si od nje želi nekaj nespodobnega, pa ga je vedno zavrnila. Pa se je odločil, da bo čakal do naslednje priložnosti. In tako je šla ta krepostna kmetica na dan sv. Marjete, ki je to leto padel na 11. julij, na sejem v Planino, in ko se je vračala in bila že okoli 200 korakov oddaljena od trga, je Ravbar urno odjahal za njo. Ko jo je skoraj dohitel, se je konj vzpel. Takrat je Ravbarju padlo iz nožnice majhno bodalo, ki ga je poskušal ujeti, pa je sam padel s konja na bodalo, ki mu je prebodlo srce, tako da je obležal mrtev. Na tistem kraju, kjer je izdihnil dušo, so mu postavili spomenik, približno na pol poti med Planino in Haasbergom, približno 200 korakov od Planine in napol na njivi gospoda Marckovitscha. Na spomenik so obesili njegov grb in pripisali napis:

• Anno M. D. XVIII. XI. Julii horâ post meridiem III. hoc in loco obiit, nobilis Vir, Erasmus Rauber, cujus anima requiescat in pace!

Ali po nemško: Leta 1518 11. julija ob tretji uri popoldne je tu preminil plemniti gospod Erasmus Rauber, naj počiva njegova duša v miru! In končno bomo prišli še do lastnikov trga Planina. Pred tremi stoletji in pol je na Kranjskem cvetela rodbina, ki se je imenovala gospodje Planinski. Oni so bili lastniki trga in gospod Ortolphus von Auersberg se je pročil s Katarino, hčerjo gospoda Urha Planinskega. Ko je ta rodbina izumrla, je trg prišel v roke Goriških grofov, od njih pa v roke gospodov Hallerjev. Sedaj poseduje trg njegova knežja milost gospod Johann Seyfried knez Eggenberg itd., itd., deželni glavar na Kranjskem itd.