GUMB
Buy Me A Coffee

Radlje ob Dravi – Mahrenberg

Carl Reichert: Mahrenberg, 1863–1866

(Merienberch, Mahrenberg, Marenberch, Maernberg, Mërnberg, Mermberg, vill Radela, iuxta Redilach, forum Redlach, via Regia, Radlje ob Dravi)

  • Ime Radlje domnevno izhaja iz imena slovenskega imena Radila oz. Rade, kar pomeni; “vesel, zadovoljen, radosten”. Slovenska imena so izpeljanke iz staroslovenskega božanstva Radegost, Radoslav.
  • Radelach je verjetno združenje dveh naselij Rade – la (Radlje) in pod – Lach (Poderak).

Lokacija:

Grb občine Radlje ob Dravi

  • Država: Slovenija
  • Pokrajina: Koroška
  • Občina: Radlje ob Dravi
  • Mesto: Radlje ob Dravi
  • Koordinate: 46.61479, 15.22338

Grb Koroške pokrajine

Zgodovina:

  • Med leti 1000 in 1091, je prišla provinca Radelach v posest frankovskih Spanheimov. Leta 1150 se omenjata kmeta Pizilchart in Mazon iz Radelj.
  • Leta 1161 se prvič omenja naselje Radlje, kot “vill Radela” v provinci Radelach. Vzhodno od naselja Radlje je stalo naselje Poderak “Podrach, Podlach infra lapidem”.  Obe naselbini sta danes združeni v mesto Radlje ob Dravi. Istega leta se omenjata kmeta Nešek in Azil iz Radelj.
  • Med leti 1193 in 1220 se grad prvič omenja v Šentpavelski listini  kot “Castrum ad lapidem” ali po slovensko grad Kamen. Zgraditi ga je dal Albert Trušenjski brez privolenja šentpavelskega samostana, kar je izpovedal njegov sin Syfridus. Vas Radlje se omenja leta 1193 in 1220, kot iuxta Redilach. V listinah se omenja še ena utrdba pod gradom “in superiori munitione apud Merenberch”.
  • Leta 1216 se Albert Trušenjski preimenuje v Mahrenberški; “Albertus de Merienberch”.
  • Leta 1251 pa se grad prvič omenja kot grad Mahrenberg; “Merenberch castrum”. Tega leta je poskušal dominus Syfridus de Marenberch legalizirati črno gradnjo svojega očeta Albertusa de Merienbercha. Grad vrnil šentpavelskemu samostanu in si ga od samostana podelil nazaj v fevd. 14. junija 1251 sta Sigfrid in njegova mati Gisela ustanovila samostan dominikank na “Perweinovi” kmetiji in ga obdarila s posestmi. Samostan je bil zgrajen ob cerkvi Marijinega oznanjenja, katera se prvič omenja leta 1170. Ustanovitev samostana je potrdil papež Aleksander IV z bulo. 5. februarja 1254 se v listini samostan omenja kot “monastirii sanct Mariae in pede montis Radelach”. Lokacija gradnje samostana je bila na kmetiji “Perweineshube”. Pričetek gradnje pa naj bi odobril sv. Dominik že leta 1221.
  • Leta 1254 se dominus Syfridus de Marenberch pridruži Ogrom, a se je z njimi kmalu sprl kar je privedlo do spopada. Ogrska vojska je celo oblegala grad Mahrenberg a jim ga ni uspelo osvojiti, žal pa je bil samostan hudo poškodovan in izropan. Štajerka vojska pod vodstvom Friderika Ptujskega v bližini Radelj iz zasede napade Ogre in jih potolče. Ostanke Ogrske vojske pod vodstvom Štefana preganjajo do Maribora.
  • Leta 1255 se prvič omenja cerkev v naselju Radlje. Po listini iz leta 1259 naj bi se Ogri vrnili leta 1255 in grad Mahrenberg zavzeli. Vodil naj bi jih ponovno Štefan.
  • Leta 1259, češki kralj Otokar II. premaga Ogre. 
  • 7. januarja leta 1268 se Radlje prvič imenujejo kot trg “in foro Redlach in domo Petri officialis”. V trg naj bi jih povzdignil Syfridus Mahrenberg.
  • Leta 1271 češki kralj Otokar II. ujame in zapre Syfridusa Marenbercha, nato ga da mučiti in usmrtiti. Po smrti dominusa Syfridusa de Marenbercha grad ponovno prevzame šentpavelski samostan. Syfridus je bil pokopan v cerkvi dominikanskega samostana. Njegova žena Richarda pa doživljensko vstopi v samostan. Tega istega leta se trg Radlje preimenuje v Marinberh “villa Merinberch” (domnevno po Syfridusu Marenberchu). Istega leta se omenjajo trije bratje Mahrenberški.
  • Kralj Otokar je 22. aprila 1272 vzel samostan pod svojo posebno varstvo. V listini se takrat imenuje kot “Claustrum sancti monialium in monte Sanctae Mariae apud Merenberch”.
  • Leta 1278 se je na Moravskem polju bila odločilna bitka med nemškim cesarjem Rudolfom Habsburškim in češkim kraljem Otokarjem II. Češki kralj je izgubil bitko in svoje življenje, ki mu je z veseljem odvzel Syfridusov nečak Offo von Emerberg. Ta je leta 1271 postal tudi lastnik gradu Mahrenberg. Leta 1278 se trg imenuje, kot “foro Radelach” in naselje Marenberg kot “villa Merenberch”. Istega leta dobi grad v najem od samostana grof Pfanberg, kateri do leta 1312 dokonča popravila uničenega gradu (grad naj bi razdejal češki kralj Otokar II.). 
  • Leta 1290 in 1293 se trg ponovno imenuje kot dorf Redlach.
  • Leta 1302 se Radlje omenjajo kot trg in preimenujejo v Mahrenberg “in dem marchet under Merenberch”.
  • Leta 1312 se grad omenja kot hous Mermberg.
  • Leta 1372 se grad v listini ponovno omenja kot “castrum ad lapidem”.
  • Leta 1412 je grad s silo zavzel koroški vojvoda Ernest Železni, ker se je tedanji lastnik Walsejevec vojvodi uprl. Ernest Železni je kmalu grad vrnil  njegovemu prvotnemu lastniku, šentpavelskemu samostanu. Samostan je moral odprodati nekaj svojih posesti, da so lahko popravili poškodovan grad. Grad so skoraj zavzeli tudi Celjani v vojni s Habsburžani.
  • Šele leta 1437 deželni knez in avstrijski vojvoda Habsburžan Friderik V. podeli trgu Marenberch pravico do nadeljskih sejmov. Istega leta izbruhne v trgu kuga.
  • V 15. stol. se grad prvič omenja kot “auf dem Stein zu Maernberg”, in kot “zii Mërnberg vnnter dem Stain”.
  • Leta 1476 se Turki prvič pojavijo v Radljah in trg upepelijo.
  • Leta 1480 iz Mislinjske doline pridrvijo Turki. Izropajo in uničijo trg Radlje, samostan in grad Mahrenberg, ter veliko mladih ljudi odpeljejo v suženjstvo.
  • Leta 1482 priorica Margaretha Honigthalerin prejme v svojo last grad, urad in deželno sodstvo za 50 denarjev.
  • Leta 1483 cesar Friderik podeli grad Marenberg Juriju Krobathu. Oskrbnik Jorg Kolonič je devet let pozneje popravljal grad, ko je iz neznanega razloga pogorel. 
  • Leta 1484 Jörg Kollonič dobi dovoljenje, da pobira mitnino za vino prepeljano čez Dravo in si z njo obnovi grad.
  • Leta 1522 se Turki ponovno pojavijo na roparskem pohodu, istega leta se omenja grad v ruševini.
  • 1532 se Turki zadnjič vrnejo in plenijo. Uničili so vse cerkve v okolici in zavzeli grad, kateri je bil v izredno slabem stanju.
  • Leta 1557 dobi Georg Hofer denar za obnovo gradu.
  • Leta 1574 grad pogori, ker vanj dvakrat udari strela. Lastnik Hofer se zaradi razpadajočega gradu v njem ni počutil varnega in si je raje postavil leseno kočo, domnevno na lokaciji današnje kmetije, ki se ji še danes reče “Mar – Hofer”.
  • Leta 1581 se trg imenuje kot navadna vas (verjeten vzrok je Turško opustošenje).
  • Leta 1582 pogori samostanska cerkev Marijinega oznanjenja.
  • Med leti 1584 – 1586 je bil požgan in izropan tudi samostan.
  • V 16. stol. je bil v severnem predelu trga zgrajen Rožni dvor.
  • Med leti 1649 – 1666 je bil samostan skoraj povsem na novo pozidan, ker je bil v izredno slabem stanju.
  • Med leti 1679 – 1682 trg ponovno prizadene kuga.
  • 19. maja 1697 je v grad udarila strela in s tem zapečatila usodo gradu. V nastalem požaru je grad popolnoma pogorel in od takrat naprej ni bil več obnavljan. Istega leta trg prizadene izbruh kuge.
  • Lastniki so okoli leta 1700 na robu takratnega trga in predhodne grajske pristave pozidali dvorec “spodnji grad Radlje”.
  • Leta 1721 trg Radlje upepeli požar.
  • Do leta 1722 trg Radlje nima svoje uprave, a se to spremeni, ko priorica samostana Katarina Suzana podelila tržanom pravico, da si smejo iz svoje srede izvoliti “rihtarja”, ki mu je pripadla nižja sodna oblast v trgu.
  • Leta 1727 trg ponovno pogori. Istega leta se prvič omenja šolski pouk na trgu.
  • Leta 1732 v samostan dominikank udari strela in ga poškoduje.
  • 30. junija leta 1780 samostan dominikank poškoduje požar.
  • Cesar Jožef II. 30. oktobra 1781 samostan razpusti, staro cerkev Marijinega oznanjenja pa porušijo. Do ukinitve je bil samostan eden najbogatejših v Avstriji.
  • Med leti 1786 – 1787 trg prizadene izbruh epidemije.
  • 2. aprila leta 1797 se prvič pojavi 26 francoskih vojakov.  18. aprila jih v drugo pride že 200. Istega leta 22. marca je bil samostan preurejen v bolnico, kjer se je zdravilo okoli 1000 vojakov. Umrle so pokopali na občinski gmajni ob Dravi.
  • 23. marca leta 1809 in tekom naslednjih nekaj dni se v Marenbergu ustavi preko 10.000 francoskih vojakov. 
  • Leta 1855 se na trgu ponovno pojavi epidemija.
  • Leta 1881 se prvič omenja ljudska šola ali nemška šola, ker se je učilo izključno v nemškem jeziku.
  • Do leta 1952 se je mesto Radlje ob Dravi imenovalo Marenberg.
  • Leta 2013 so bile ruševine starega gradu obnovljene.

Slike:

Trg Mahrenberg v novem veku

Johannes Clobucciarich: grad Mahrenberg, 1601–1605

G. M. Vischers: Samostan, grad, trg in dvorec Mahrenberg, 1681

Otto Piper: tloris gradu Mahrenberg, 1910

Otto Piper: razvaline gradu Mahrenberg, 1910

Stane Hrovat: razvaline gradu Mahrenberg, 1928

Stane Hrovat: razvaline gradu Mahrenberg, 1928

Rekonstrukcije Slovenskih gradov: grad Mahrenberg

Rekonstrukcije Slovenskih gradov: grad Mahrenberg

Rekonstrukcije Slovenskih gradov: grad Mahrenberg

Rekonstrukcije Slovenskih gradov: grad Mahrenberg

Rekonstrukcije Slovenskih gradov: grad Mahrenberg

Johannes Clobucciarich: samostan dominikank, 1601–1605

Hrovat Stane: Samostan dominikank, 1938

Hrovat Stane: Samostan dominikank, 1938

Legende:

  • O gradu Marenberg je znana zgodba o grajski gospodični Ani. Ana je bila živahno in nagajivo dekle, ki je bila zaradi dolgov in zapravljivosti brata prisiljena v poroko z bogatim grofom z Vurberga, vendar je na dan poroke raje pobegnila in izbrala novo življenje. Novi dom je našla v Ravbarjevih pečinah in ravbarji ter njihovim vodjo Črnim Jakobom. Na koncu so ju ujeli in zaprli v grajske ječe. Jakoba so pajdaši rešili izpod vislic, Ana pa je ostala na gradu od koder so se včasih slišale otožne pesmi. (iz knjige »Najlepše zgodbe o slovenskih gradovih«, legendo zapisal Stane Hrovat).
  • Druga legenda pa pravi o skrivnem predoru pod gradom, ki je vodil na trg Marenberg.
  • Smrt dominusa Syfridusa Merenbercha…ko je prišel Otokar II. v Prago, je dal nalogo koroškemu deželnemu glavarju Ulriku Dürncholu, da ima privesti predenj Sifrida, da se bo zagovarjal. Dürncholz je naprosil Ortolfa Slovenjgraškega, da ujame Sifrida in mu ga izroči. Ortolf je povabil Sifrida k sebi na pojedino, in med obedom so navalili Ortolfovi vojščaki na Sifrida, ga uklenili in predali Dürncholzu, ki ga je nato odpravil v  Prago. Tam ga je imel Otokar najprej štiri tedne zaprtega v turških okovih in mučil ga je na razne načine, da bi zvedel od njega imena ostalih zarotnikov. Toda Marenberžan ni nikogar izdal, nato ga je dal privezati konju za noge in vlačiti po praških ulicah. Pri vsem tem mučenju je ostal Sifrid še pri življenju. Namesto, da bi mučenju konec napravil, ga je dal Otokar z glavo navzdol obesiti na vešala, kjer je tri dni in noči visel še vedno živ. Klical je na pomoč, a pomagati mu niso smeli. Šele neki stražar mu je iz usmiljenja zadal smrtni udarec… povzetek iz knjige: Hrovat Stane; Marenberg, kratek zgodovinski opis kraja in okolice, 1939.
  • Obstaja domneva, da naj bi se grajski hrib imenoval po cerkvi sv. Marije (ob samostanu) in od tod izpeljava za Merien (Marijin) berch (hrib). Iz Merienberch – Marenberg.

Grb:

Grb trga Marenberg

Kobel and Pirchegger: grb Radlje ob Dravi, 1954

Na grbu je upodobljen sv. Mihael s čelado na glavi, razkoračen stoji na zmaju z gorečim mečem v desni roki in tehtnico v levi roki.

Pomen heraldičnih simbolov:

  • SV. MIHAEL: Sveti Mihael je nadangel, duhovni bojevnik v boju dobrega proti zlu. Velja za zagovornika pravice, zdravilca bolnikov in varuha Cerkve. V umetnosti je sveti Mihael upodobljen z mečem, praporom ali tehtnico in je pogosto prikazan, kako premaga Satana v obliki zmaja.
  • ZMAJ: pogumen branilec zaklada; hrabrost in zaščita.
  • MEČ: Pravičnost in vojaška čast.
  • TEHTNICA: Pravičnost.

Pomen heraldičnih barv:

  • SREBRNA: biser, čistost, čistoča, nedolžnost, modrost in veselje.
  • RDEČA: rubin, pravo, moč, pogum, dostojanstvo in ljubezen.
  • ZELENA: smaragd, svoboda, veselje, upanje, ljubkost in zdravje.

Pečati:

Dominus Syfridus de Marenberch

Rikarda, žena Syfridusa de Marenbercha

Ulrich de Marenberch

Dominus Syfridus de Marenberch

Na dveh ohranjenih trških pečatih iz 17. stol. in 18. stol. je napis: MARNB MARK SIGILLI.

Lastniki gradu:

  • Od 1193: Albertus de Merienberch roj. 1170 – 1220; žena Gizela roj. ? – 1256 (otroci: Friedrich, Syfridus, Anna in hči ?).
  • Pred 1245 – do 1271: Dominus Syfridus de Marenberch roj. ? – 1271/72 (sin Albertusa de Merienberch) in žena Richarda roj. ? – 1304; “z ženo nista imela potomcev”. Starejši brat Friedrich je verjetno umrl kmalu po letu 1246.
  • 1271: Offo von Emerberg (nečak Syfridusa Marenbercha).
  • ?: Šentpavelski samostan.
  • 1278: Grof Henrik Pfannberški ga je dobil v najem od šentpavelskega samostana (leta 1312 grad popravi).
  • 1290: Sighard Marenberch (zakupnik od samostana).
  • 1307: Ulrich Marenberch (zakupnik od samostana).
  • 1312: Vojvoda Friderik lepi in brat Leopold dobita grad v dar.
  • 1312: Švabski plemenitaš Henrik Hohenlohe.
  • 1332: Gospodje Viltuški (pri Mariboru).
  • 1360: Walseeji.
  • ?: Gradiščanski grof Ivan von Berenstein.
  • ?: Korošec Juri von Weisseneg.
  • 1375: Hugo Devinski (Istra).
  • 1396: Walseeji.
  • 1412: Koroški vojvoda Ernest Železni (grad zavzame s silo).
  • 1435: Deželni knez Friderik V.
  • ?: Ponovno koroški vojvoda Ernest Železni.
  • ?: Šentpavelski samostan (poškodovan grad popravi).
  • 1453: Deželni knez.
  • 1482: Nunski samostan v Radljah.
  • 1483: Jörg Kollonitsch.
  • 1501: Urban Hollenburger.
  • 1506: Paul Rottenberg.
  • 1522: Šentpavelski opat Ulrik.
  • 1529: Balthasar Bresinger.
  • 1533: Gospodje Ivniški (kot slabi gospodarji, grad povsem izropajo).
  • 1557: Georg Hofer.
  • 1562: Gabriel Hofer (grad uredi in obnovi).
  • 1581: Koroški Khevenhüller.
  • ?: Nunski samostan dominikank.
  • 1669 – 1782: Dominikanski samostan.

Lastniki dvorca in grajskih ruševin:

  • 1828 – 1863: J.B. Maggi.
  • 1863 – 1881: Feliks Schmit.
  • 1881 – 1900: Karl Fritscher.
  • 1900 – 1944: Thea Suppanz.
  • 1945: Gospodinjska šola.
  • ?: Gozdna uprava.

Samostanske priorice:

  • 1305: Zeuta.
  • Okoli 1324: Adeleide von Clamme.
  • Okoli 1405: Katrey de Sloyrin.
  • Okoli 1482: Margaretha Honigthalerin.
  • Okoli 1540: Judita.
  • Okoli 1666: Marija Johanna Linzerin.
  • Okoli 1720: Katarina Suzana von Grotta.
  • Okoli 1740: Alojzija Grafin von Tattenbach. 
  • 1755 – 1782: Marija Kajetana Seyfrida grofica von Küenburg (zadnja priorica).

Zemljevidi:

Radlje ob Dravi: prva vojaška mapa 1784–1785

Radlje ob Dravi: franciscejski kataster, 1825

Viri:

Knjige:

  • Ivan Stopar; Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, 4. knjiga. Ljubljana, 1993.
  • Varstvo spomenikov 28, Ljubljana, 1986.
  • Hrovat Stane; Marenberg, kratek zgodovinski opis kraja in okolice, 1939.
  • Hrovat Stane; Najlepše zgodbe o slovenskih gradovih.
  • Zorec Marjeta; Najlepše zgodbe o slovenskih gradovih, 2009.
  • Jevšnik, Mateja; Radlje nekoč in danes, 2004.
  • Krajevni leksikon dravske banovine, 1937.
  • Mravljak, Josip:  Nadžupnija in dekanija Vuzenica, 1928.

Splet:

V sodelovanju z:

Grajske stavbe v Sloveniji
Osebni grb
Facebook
Follow by Email
Facebook