Buy Me A Coffee

Grad Kunšperk

(Kunšperk, Chuongisperch, Chvnigsperch, Kungesperc, Königsberg, Küngesperc, Künsperg, Konigsperk, Konigsperg)

Rekonstrukcije Slovenskih gradov in Rok Kranjc: Poizkus 3D rekonstrukcije gradu Kunšperk 2021

  • Izvor imena Kunšperk je verjetno izpeljanka iz nemške besede “Königsberg” ali kraljevi grad.
  • Grad stoji na lokaciji nekdanje meje med ogrskim kraljestvom in rimskim cesarstvom. Ogri se v stari panonščini imenujejo Kuni. Tako bi se lahko grad prvotno imenoval Kunski grad in je dobil nemško ime šele v prvi pisni omembi. *Kronika vezda znovich zpravliena Kratka Szlouenzkim iezikom, 1578.

Lokacija:

  • Država: Slovenija
  • Pokrajina: Štajerska
  • Občina: Bistrica ob Sotli
  • Naselje: Kunšperk
  • Koordinate: 46°3’25,57″ N 15°41’37,07″ E

Zgodovina:

  •  Pr.n.št.: Vzhodno pobočje ob gradu, se še danes imenuje Ajdovše, kar nakazuje možnost antične naselbine.
  • 10. stol.: Po legendi naj bi grad Kunšperk stal že v 10. stol. 
  • 1167: Prvi pisni omembi gradu segata v leto 1167 in 1174.
  • 1173: Tega leta je bil grad uničen “Chuongisperch destruxit” v spopadu med krškim škofom Henrikom in  Otonom Ehrneškim zaradi prilaščanja krških posestev. Škof je Henriku odvzel tudi fevde. Kasneje sta se pobotala in Oton je svoj grad obnovil. 
  • 1224: Tega leta nastopi Oton I. Kunšperski  “von Küngesperc” na turnirju v Brežah na Koroškem, ki ga je opeval minnensänger Ulrich von Lichtenstein v svoji znameniti pesnitvi Vrowen dienest-Aventiure vom dem turnay ze Frisach. Na turnirju sta se med sabo bojevala tudi Oton I. in Ulrich.
  • 1305: Grad se omenja kot “hovs Chvnigsperch”.
  • 1368: Grad se omenja kot “vest Chvngsperg”.
  • 1368: Omenja se manjši stolp pod gradom Kunšperk kot “der klaine Turn, der gelegen ist vnder der vest ze Chungsperg”.
  • 1395: Tega leta umre Andrej Kunšperski brez moškega potomca in z njim plemeniti rod Kunšperških.
  • 1397: Tega leta se grad omenja kot “vest Künsperg”.
  • 1440: V  gradu se omenja kapela, posvečena sv. Andreju  “capellae s. Andreae in casto Königsberg”v kateri je grof Friderik ustanovil večno luč. *Ostanki kapele so iz konca 14. stol., a to ne izključuje  možnosti prvotne še starejše romanske kapele.
  • 1475: 14. avgusta je prišlo v dolini pod gradom Kunšperk do spopada med Turki, ki so se vračali z bojnega pohoda po Štajerski in Kranjsko deželno vojsko pod poveljstvom Ludvika Kozjakarja. Turki so prvič ropali po Dravskem polju od Ptuja do Limbuša pri Mariboru, ko sta jim nasproti prišli štajerska in koroška četa. Turki so se umaknili proti Brežicam, ko jim je na Bizeljskem ob Sotli pot zaprla kranjska četa. V boju so bili Kranjci premagani in od 450 vojakov izgubili 100 mož.
  •  1515: Uporni kmetje zavzamejo in poškodujejo grad.
  • 1573: Na polju pod Kunšperkom je  8. januarja prišlo do spopada med bežečo puntarsko vojsko, pod vodstvom Ilije Gregoriča, kateri je bil obkoljen s severne strani z vojsko celjskega stotnika Jurija Šratenbacha (pomoč je dobil tudi od vojakov iz gradu Kunšperk) in z juga z vojsko Alapiča in Zrinskega, ki sta pred tem že uničila en oddelek 800 glave puntarske vojske. V boju je bilo pobitih petdeset kmetov in večina poveljnikov. Ilija in Gusetič sta pobegnila. Štirideset zajetih kmetov so  prignali v Celje in jih tam zaprli. Ostalih štiristo kmetov pa je pobegnilo na Hrvaško. *Eden od zajetih kmetov je povedal, da bi v spopadu lahko zmagali, če jih ne bi iz boka presenetil Zrinski s svojo konjenico.
  • 1933: Voda je spodjedla zahodni stolp, kateri se je porušil v jarek Vavpren.

*JV od gradu so stali grajski ribniki. Njihovi sledovi so še vedno vidni. Dva manjša sta tudi stala na ravnini severno od gradu.

*Severno od gradu naj bi nekoč stala velika grajska pristava.

*Do gradu naj bi bile speljane podzemne cevi , katere so grad oskrbovale z vodo. 

*Nad gradom stoji velika skala, imenovana prižnica; z nje so s pomočjo roga klicali tlačane na delo.

*Pod Kunšperkom stoji staro naselje Kunšperk, katero je nekoč imelo trške pravice. Vzrok za propad naselja ni znan, je pa možno turško uničenje ali odvzem zaradi sodelovanja s kmeti v velikem kmečkem uporu.

*Sredi naselja Kunšperk je nekoč stal sramotilni kamen, katerega so ukradli in odnesli v Podsredo, kjer stoji še danes.

Slike:

Ilustrirani Slovenec, 1931

Ilustrirani Slovenec, 1931

Kunšperk v 16. stol. avtor: Rekonstrukcije Slovenskih Gradov

Avtor fotografij: Rok Kranjc

Legende:

  • Vitez Kuno iz gradu Kunšperk naj bi napadel Cesargrad v lasti templjarjev, ki stoji še danes na nasprotnem bregu. Kunski vitezi naj bi templjarske viteze presenetli med večerjo in jih nepripravljene na spopad pobili, grad izropali in požgali. A to dejanje ni ostalo nekaznovano, saj je v diru skozi vrata konj poskočil tako, da je Kuno z glavo zadel v obok s tako silo, da je na licu mesta obležal mrtev. Njegovi hlapci so se vrnili še na Kunšperk, ga izropali, in z bogatim plenom pobegnili.
  • Grad Kunšperk in grad Cesargrad naj bi bila povezana z visečim mostom. Po drugi zgodbi pa je hotel viseč most zgraditi vitez Kuno, a je prej umrl.
  • Grad Kunšperk in Cesargrad naj bi zgradili ogromni Ajdje, kateri so za gradnjo uporabljali samo eno kladivo in so si ga metali z enega grajskega hriba na drugega.
  • Pod ruševinami Kunšperka naj bi stala obokana klet v kateri so trije sodi polni bogastva, a se jih nihče ne more dotakniti, ker jih varujejo velike kače.
  • V Južnem stolpu kunšperškega gradu stoji globoka klet. Nekoč so se zbrali fantje in možje in so se stavili, kdo bo šel noter. Tisti, na katerega je prišla vrsta, je vzel klobčič, ki ga je eden izmed tova­rišev držal, in je šel noter. Hodil je tako dolgo, da mu je klobčiča zmanjkalo. Nato se je pa vrnil in je bil ves zme­šan. Minuli sta bili dve uri. V notranjosti v resnici ni prišel do nikakega cilja, kajti hodil je vedno v krogu po stopnicah navzdol.

  • V gozdu, nekje na pol poti med gradovoma Kunšperk in Bizeljsko, stoji križišče, kjer naj bi se nekoč zbirale čarovnice. Ob križišču še vedno stoji skalni osamelec, za katerega se govori, da je to nekoč bila ajdovska baba velikanka, katera je v naročju nosila otroka in se obrnila, pa čeprav se ne bi smela in okamenela za vse večne čase.

  • Nekoč so v naše kraje prispeli Turki, in po veliki zmagi nad sovražniki odkopali zlato tele, zakopano pod gradom Kunšperk v Klestah. Med veselico pa je z gradu Kunšperk priletela velika krogla in ubila turškega poveljnika. Preplašeni razbojniki so pustili vse dragocenosti in se pognali v beg.
  • Po legendi naj bi Kunšperk razdejali Turki.

Lastniki:

  • Pred 1173: Oton Ehrnegg (iz Koroške).
  • 1185: Oton I., brat Friderika s Ptuja.
  • Do 1250: Oton II. (sin Otona I.).
  • 1250: Oton III. (sin Otona II.).
  • 1270: Friderik in Oton VI. (sinova Otona III.).
  • 1323: Hans (Friderikov sin).
  • 1388: Andrej (Hansov sin).
  • 1395: Celjski grofje a so ga kmalu morali prepustiti Andrejevi sestri Agnes, kateri je grad po dedni pogodbi pripadal.
  • 1397: Agnes, drugič poročena s Henrikom z Ehrenfelsa (sestra Andreja Kunšperškega).
  • 1397?: Celjski grofje.
  • ?: Gašper Esenkover.
  • 1456: Krški škofje.
  • 1458: Gašper Esenkover.
  • 1465: Krški škof.
  • 1472: V posesti Jörga Brugerja, gradnika v Lienzu.
  • 1481: Cesarski oskrbnik Urban Strauss.
  • 1486: Balthasar Mindorfer.
  • 1506: Andrej Gall.
  • 1509: Oskrbnik Hanns Swetkowitz.
  • 1511: Za 900 fl. dobi v zakup od Andreja Galla Krištof Gradeneck.
  • 1575: V zakupu Hans Soteški. 
  • 1578: Sta prevzela gospoščino Anton Gerez (Geroczi), poveljnik na hrvaški meji, in njegov sin Peter.
  • 1586: Sigmund pl. Tattenbach (zanemarjanje in postopen propad gradu).
  • 1749: Grofica Walburga rojena Tattenbach.
  • 1764: M. J. grof Wildenstein.
  • 1803: Grofica M. Dietrichstein.
  • 1820: F. Hirschhofer.
  • 1858: Knez Windischgrätz.

Zemljevidi:

Vischer, 1678

Franciscejski kataster za Štajersko 1823 - 1869

Viri:

Knjige:

  • Ivan Stopar, Gradovi na Slovenskem, 1987.
  • Ivan Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji – Med Kozjanskim in porečjem Save,  1993.
  • Ivan Stopar, Razvoj srednjeveške grajske arhitekture na slovenskem štajerskem, 1977 .
  • Ivan Jakič, Vsi slovenski gradovi, 1997.
  • Dušan Kos, Vitez in grad, 2005.
  • Ivan Lapanje, Politična in kulturna Zgodovina štajerskih Slovencev, 1884.
  • Ilustrirani Slovenec, 1931.
  • Anton Vramec: Kronika vezda znovich zpravliena Kratka Szlouenzkim iezikom, 1578.

Splet:

V sodelovanju z

Follow by Email