Grad in trg Kostel
(Kostel, Kastel, Castell, Castellum, Khostel, Khostl, Grafenwarth, Grauenwarth)
- Grad je dobil ime Kostel iz latinske besede Castello, kar pomeni utrjeno zgradbo.
- Nemško “Grafenwart” pa pomeni grofovska straža.
Lokacija:
- Država: Slovenija
- Pokrajina: Kranjska
- Občina: Kostel
- Naselje: Kostel
- Koordinate: 45°30’31,88″ N 14°54’36,85″ E
Zgodovina:
- Območje naselja Kostel je bilo poseljeno že v prazgodovini. Severno od gradu ob cesti, ki vodi do naselja Žage so bile odkrite številne gomile in grobišča.
- Na mestu današnjega gradu naj bi stala utrdba, katero so med leti 1247 in 1325 dodatno utrdili in povečali Ortenburžani. Valvasor opisuje, da je vrh hriba prvotno stal velik stolp in okoli njega obzidje z manjšimi stolpi.
- Grad se v zgodovinskih virih prvič pojavi leta 1333 kot “castrum Grafenwarth”in leta 1336 z omembo lastnega sodišča.
- Leta 1337 se grad prvič imenuje Kostel “Costel”, ko so grad v fevd dobili od oglejskih patriarhov Ortenburžani.
- 28. aprila leta 1418, po smrti grofa Friderika II. Ortenburškega, je prišel Kostel v last grofov Celjskih, ki so grad še dodatno utrdili.
- Leta 1492 so tudi Kostelci pridobili pravico do prostega trgovanja z živino, s platnom in drugimi izdelki. Pod Habsburžani je Kostel postal tudi trg.
- Leta 1514 je Michel Preimberger pred deželnim sodiščem tožil takratnega upravitelja gradu Kostel, poveljnika Gregorja Gumplerja in njegovega pomagača Andreja Harrerja, da sta ga zaprla v ječo in prisilila k prepisu (verjetno neka posest) in ker jima to ni bilo dovolj sta ga še oropala vseh njegovih družinskih dragocenosti, srebrnine, gotovine zlata in še drugih predmetov in mu grozila s smrtjo. Njegovega konja sta odpeljala v jarek ob gradu in ga zabodla, da bi izgledalo, kot da so Preimbergerja ubili razbojniki.
- Leta 1528 so Turki ropali okoli Kostela a se gradu in trga niso polastili.
- Leta 1578 se je pred gradom pojavila skupina hrvaških beguncev, med katerimi so bile ženske z dojenčki. Kostelci so jih spustili notri saj so trdili, da bežijo pred Turško vojsko, ki je ropala v bližini. Ponoči pa so begunci, kateri so bili v resnici Turki preoblečeni v Hrvate na skrivaj odprli vrata in spustili Turško vojsko, ki je čakala skrita zunaj v grad. Sledil je brutalen pokol kristjanov in le majna peščica jih je ostala živih, ki so jih gnali proti Turčiji in v suženjstvo. Grad in trg sta bila povsem izropana in požgana. Po tem dogodku je bilo od 300 kmetij obdelovanih le še sedem. Na opustošeno lokacijo se je začelo načrtno naseljevati Uskoke. Karlovčani so Turkom, ki so se vračali nazaj z bogatim bojnim plenom pri Topolovici nastavili zasedo in jih popolnoma uničili.
- Leta 1585 so Turki ponovno napadli Kostel in polovili veliko nepripravljenih ljudi a jim tokrat gradu ni uspelo dobiti.
- 24. oktobra Kostel napade Turški poveljnik iz Bosne, Deffter Bassa. V napadu je popolnoma opustošil celotno Kostelsko okolico a jim tudi tokrat samega trga in gradu ni uspelo dobiti.
- Leta 1631(?) so se kmetje spuntali in poizkušali ubiti svojega gospoda. Kmete so kmalu polovili in jih odpeljali na majhen hribček, kjer so čakali na smrtno obsodbo. Ko je rabelj prvemu puntarju odsekal glavo, je v drenjanju ljudstva, prijatelj od enega izmed obsojenih smuknil k puntarskem prijatelju in mu z nožem razrahljal vrv, s katero je bil zvezan. Obsojenec je skočil pokonci in stekel po strmem hribu navzdol in na dnu, trdo priletel na zadnjico, da se je vrv do konca strgala in si je uspel osvoboditi roke. Rabelj se je pognal za njim a je osvobojenec tekel prehitro, saj se mu je šlo za življenje, stekel je v gozd in pobegnil smrti. Vislice “gavge” stojijo še danes približno kilometer od gradu.
- V 17. stol. opisuje Valvasor, da je dostop do gradu in trga pod njim zelo strm. Celo sam trg leži na pobočju hriba. Za lažjo hojo so v živo skalo vsekali stopnice. V samem trgu ni bilo veliko hiš in še te so ne razkošne a sredi njega stoji majhna farna cerkev sv. treh kraljev. Valvasor posebno poudari, da je imel trg izredno močno obzidje s stolpi in je bil varen pred vsakim napadom. Ima celo svoje lastno sodišče”Jus gladii”, katero je lahko obsodilo na smrt. Na gradu je bilo tudi kresišče, katero je služilo, kot hitro obveščanje o prihajajoči nevarnosti.
- 8. avgusta leta 1809 je francoska vojska zasedla Kranjsko že tretjič. Tokrat so deželi naložili ogromen vojaški davek v višini 18 milijonov frankov in s tem prekršili sporazum, katerega so sami ponudili leta 1797 ob prvi zasedbi dežele. Francozi so silili avstrijske uradnike, da so hiteli z izvrševanjem plačil, ki so jih dobivali od prebivalstva a so uradniki stali na strani ljudstva in tudi sami zavlačevali s pobiranjem. Takrat je že veljalo prepričanje, da bo francoska vojska kmalu poražena in jim nima smisla plačevati. Francozi so v povračilo neplačevanja v občine pošiljali po 20 vojakov “garnizerjev” in zahtevali 3 franke za sarženta, 2 franka za korporala in enega za prostaka. Poleg denarne kazni so zahtevali tudi hrano. Katera občina ni dajatev zbrala do večera so s silo kmetom pobrali živino in jo prodajali po svojih cenah. Ko so Kočevarji izvedeli, da so se Francozom uprli Tirolci so se odločili, da tudi sami zanetijo upor. Tako so se v noči od 8. do 9. oktobra uprli Kočevarji in Belokranjci. Poljanci in Kostelci so napadli garnizerje prvi, jim pobrali orožje, jih zvezali in odpeljali preko Kolpe, kjer je bil avstrijski tabor. Nekaj upornih vojakov so na licu mesta potolkli in nekaj zvezanih pometali v Kolpo, kjer so utonili. Nato so uporniki osvobodili Poljane in na Vrhu med mejo Črnomlja in Kočevja naleteli na skupino častnikov in jih na licu mesta postrelili (njihov grob je tam še danes). Dne 12. oktobra leta 1809 je francoski general na Kranjskem Baraguay d´ Hilliers, izdal odlok, da je vsaka občina odgovorna za storjene zločine in vsak občan odgovoren s svojim premoženjem. Pri komer so našli orožje je bil na licu mesta ustreljen. 16. oktobra istega leta je bil izdan odlok, da se mora požgati in opleniti Kostel, Predgrad in Poljane, kar je bilo tudi do 18. oktobra storjeno. V Kočevju so vojaki naredili za 80 tisoč goldinarjev škode in bi popolnoma uničili in izropali tudi samo mesto a jih je uspel prepričati črmoški župnik Jonke, kateri je Francozom pomagal in poskril veliko vojakov v času vstaje.
- Po francoskem uničenju zgornjega gradu, je okoli leta 1832 grof Nugent zgradil “spodnji grad” ob robu trga.
- Zadnji lastnik “spodnjega gradu” je bil debelušni imigrant iz Rusije, Andrej Belotsvetov, kateri je bil ošaben in se rad pretvarjal, da je grof. Po začetku druge svetovne vojne je zaradi strahu pred partizani naložil vse svoje dragocenosti na kar 27 vozov, vendar so ga na poti proti Kočevju že oropali vsega, kar je imel.
- Spodnji grad so v noči iz 13. na 14. aprila, leta 1943 minirali in požgali partizani, ker je bila v njem nastanjena Italijanska vojska.
- Leta 1982/83 se je pod nadzorom kustosinje Hirschback Merhar, izkopalo dve sondi na južnem pobočju pod grajskim obzidjem, kjer je bilo najdenih veliko prazgodovinskih delcev in nakazuje, da je pod trškim naseljem stalo že prazgodovinsko naselje.
Slike:
Janez Vajkard Valvasor: grad in trg Kostel, 1679
Spodnji grad pred uničenjem
Spodnji grad, kamlu po uničenju
Poizkus 3D rekonstrukcije gradu in trga Kostel 2021
3D izris: Rekonstrukcije Slovenskih Gradov
Kostelski grb:
Na rdečem ščitu (pravo, moč, pogum, dostojanstvo in ljubezen) je upodobljen kostelski stolp (varnost, impresivnost), kateri je upodobljen s srebrno tinkturo(čistost, čistoča, nedolžnost, modrost in veselje).
Janez Vajkard Valvasor: Velika grbovna knjiga, 1688
Lastniki:
Grad Kostel (spodnji grad vključen v posest od leta 1832 naprej):
- Prva polovica 13. stol.: Oglejski fevdniki, svobodni gospodje Auerspergi.
- 1248: Oglejski patriarh Bertold da posestvo v fevd Ortenburžanom.
- Do leta 1418: Grof Friderik II. Ortenburški.
- 1418: Grofje Celjski.
- 1456: Deželnoknežji.
- 1514: Poveljnik Gregor Gumpler.
- 1620: Cesar Ferdinand II. proda posestvo baronoma Janezu Viljemu in Karlu Langenmantelu.
- Konec 17. stol.: Franc Adam Langenmantel.
- Konec 17. stol: Vdova baronica Marija Elizabeta rojena Paradeiser (njen nekdanji mož Adam Franc Langenmantel).
- 1681: Grof Franc Jožef Lamberg.
- 1694: Baron Franc Adam Androchi.
- 1832: Feldmaršal grof Laval Nugent.
- 1890: Madžarski veleindustrialec Feliks Neuberger
- 1913: Jolanda Grtinwald – Gorjan.
- 1927: Anton Kajfež iz Kočevja
- Andrej Belotsvetov, ruski imigrant in zadnji lastnik.
Zemljevidi:
Franciscejski kataster 1823 – 1869
Viri:
Knjige:
- Janez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine Kranjske, 1689
- Janez Vajkard Valvasor: Velika grbovna knjiga, 1688
- Leopold Podlokar: Iz zgodovine kranjskih trgov, 1930/31
- Arheološki vestnik, 1996
