Vzroki uničenja grajskih stavb na območju današnje Slovenije

Nekaj vzrokov uničenja grajskih stavb na območju današnje Slovenije.

  • Vpadi Ogrov od 10. stol. do 12. stol. so povzročili hudo upustošenje na območju današnje Slovenije. Bavarci so jih poizkušali zadržati z gradnjo zapornih utrdb na območju Savinjske mejne grofije, kot so Brestanica (Ogri grad dvakrat spremenijo v ruševino), Reštanj in drugi. Hudih bojev je bilo konec šele leta 1311 s podpisom mirovne pogodbe. Slovenska Štajerska, Bela krajina in Dolenjska so bile v 400 letih vdorov spremenjene v požgano puščavo.
  • Spopadi med Habsburžani in Celjani so terjali uničenje nešteto grajskih stavb, kot tudi mest in naselji. V prvi vojni so Celjani osvojili velik del Štajerskih in Dolenjskih posestev. V drugi vojni so Celjani oblegali Novo mesto in Ljubljano a neuspešno. Leta 1443 so podpisali mirovno pogodbo.
  • Spopadi so se vrstili tudi med mnogimi plemiči, kateri so se borili za prevlado. Primer Ortenburžanov in Turjaških, kar je povzročalo opustošenje po Dolenjski. Spopadali so se tudi mnogi drugi manjši plemiči.
  • Vpadi Turkov so povzročili hudo opustošenje po območju današnje Slovenije. Ocenjuje se, da je bilo ubitih ali peljano v suženjstvo približno 200 tisoč ljudi. Bela krajina naj bi bila zradirana na 25% prvotnega prebivalstva. Gorelo je seveda stotine grajskih stavb.
  • Potres leta 1511 z magnitudo 7.9 je terjal med 12 in 15 tisoč smrtnih žrtev v Sloveniji. Uničenih je bilo na stotine grajskih stavb.
  • Kmečki upori leta 1478, 1515, 1573, 1635, 1713 in še mnogi manjši so upepelili veliko število grajskih stavb.
  • V 18. stol. je bil uveden Jožefinski davek na strehe, kar je povzročil propad desetine grajskih stavb v Sloveniji.
  • Med francosko okupacijo od leta 1809 do 1813 je bilo izropano ogromno grajskega inventarja, še posebno orožja. Preprosti ljudje so morali plačevati vrtoglave davke, zato so se uprli. Kot povračilo so francoski vojaki ropali in požigali vse župnije, katere so bile vpletene v upor. Kostel, eden najmogočnejših gradov na območju današnje Slovenije je bil upepeljen in poleg njega še nekaj drugih.
  • V 19. stol. so veliko grajskih stavb napadali in izropali bosanski hajduki.
  • Po prvi svetovni vojni je bil uveljavljen davek na strehe. Plemiči so v izogib plačevanja davka, grajskim stavbam razkrili strehe in jih pustili propadu.
  • Med drugo vojno so Nemci in Italijani požgali več grajskih stavb, še več pa temeljito izropali. Partizani so grajske stavbe požigali, ker so predstavljali simbol starega okupatorskega režima, nekaj pa jih je bilo uničenih med spopadi z belogardisti.
  • Ogromno grajskega inventarja so izropali domačini sami in gradove uporabljali za kamnolome.
  • Na območju današnje Slovenije je bilo uničenih nekaj tisoč grajskih stavb in je danes ohranjen le majhen del tega.

Grad Luknja pri Novem mestu, pred razkritjem strehe.

0 0 votes
Article Rating
Subscribe
Notify of
guest
0 Comments
Inline Feedbacks
View all comments
Follow by Email